Intervju s provokativnim hrvaškim televizijskim voditeljem Aleksandrom Stankovićem o televizijskih tabujih.

Zdi se, da ste bili včasih bolj provokativni in drzni, do nekaterih gostov celo nesramni. Zadnji dve sezoni ste svoj pristop znantno ublažili ...
Res je. Ko sem leta 2000 začel, so bili v osnovi moji gostje le politiki. A kadar gostim ljudi, kot so Zijah Sokolović, Milka Babović ali Saša Zalepugin, ne čutim potrebe, da bi jih 'prerešetal'. Priznam, da sem bil na začetku tudi preveč teatralen, ker sem želel dlje časa ohraniti pozornost gledalcev. Zdaj me še vedno spremlja sloves 'nevarnega človeka'. A to je le šov!

So na vas kdaj pritiskali, da morate biti član kake stranke, če želite obdržati oddajo?
Ne. Le eden ob premierjev me je vabil, naj pridem v diplomacijo, a nisem tip, ki bi sprejel člansko izkaznico kake stranke. V tem primeru ne bi mogel delati tako, kot je treba.

Vam je bilo v čast, ko je srbska producentska hiša Emotion želela z vami podpisati eskluzivno pogodbo za oddajo, ki bi se predvajala na celotnem tržišču nekdanje Jugoslavije? Zakaj tega niste sprejeli?
Po eni strani mi je bilo seveda v čast, po drugi strani pa sem dovolj realen, da vem, da je format moje oddaje bolj primeren za javno televizijo. Če bi delal zanje, ne bi mogel tri nedelje zapored gostiti ljudi tipa Sokolovića. V Srbiji vladajo parametri gledanosti, tam mora biti vsak teden Severina ali Ceca, in gotovo si ne bi mogel dovoliti luksuza, da bi povabil francoskega pisatelja Frederica Beigbederja.

Zakaj se še vedno največ govori o vaši oddaji s Stephanom Lupinom? Smo taki puritanci, da je vaše slačenje in poziranje v studiu tako šokantno za povprečnega gledalca?
Verjetno je to zato, ker je pri nas telo tabu. Takrat se mi je zdelo normalno sprejeti izziv. Odziv moje urednice je bil: bolje, da si to naredil ti, kot da bi kdo drug.
Kontroverzni odzivi so bili tudi na razgovor z Miro Furlan v Beogradu ...
S to oddajo sem bil zadovoljen, to je bil njen prvi intervju za hrvaško televizijo po sedemnajstih letih. Ne prav pozitivni odzivi so pozneje prišli celo do nje, ona pa je zelo tankočutna. A name je naredila velik vtis.

Vam je žal, da niste imeli priložnosti govoriti z beograjsko igralko Sonjo Savić, ki je prezgodaj zapustila naš svet?
Da. Še bolj zato, ker sem pred kratkim videl ponovitev nekega njenega intervjuja. Pozitivno sem bil šokiran. Bila je tako ekspresivna, močna in goreča, da mi je res žal, da nisem mogel govoriti z njo. Cenim jo tudi kot igralko in žal mi je, da je njena smrt minila skoraj neopazno. Niti ena televizija na Hrvaškem ni v njen spomin predvajala kakega njenega filma. Tudi smrt Danila Bate Stojkovića je šla kar mimo, čeprav je bil on eden od največjih igralcev našega prostora. A ti ljudje bodo živeli v srcih občinstva.

Kako vidite svoje mesto na današnji 'celebrity' sceni?
Tudi jaz sem se nekaj naučil o tem poslu. Prej sem bil bolj odprt do medijev, zdaj pa se držim pod nadzorom in ne dajem pobude, da se o meni govori, razen v zvezi z mojimi oddajami.

Ste res perfekcionist in zelo natančen človek?
Da. Če želiš improvizirati, moraš biti zelo dobro pripravljen. Jaz hočem imeti vse pod nadzorom.

Ali svoje oddaje snemate, gledate in analizirate?
Včasih, ko vem, da sem naredil kako napako. To se zgodi recimo v 30 odstotkih. Čeprav morda delujem mirno, imam pred vsako oddajo tremo, ki po petih minutah izgine. Zavedam se, da se mi znojijo dlani, in po zelo pestrih oddajah še uro in pol po koncu ne morem popiti kave, ker se mi roke preveč tresejo. Ta stres skušam zmanjšati s treningi v telovadnici ali s tekom, a mi ne uspe vedno.

Ko sem se pripravljal na intervju, sem se malo pozanimal o vas in izvedel, da ste bili član profesionalnega zbora Hrvatskega narodnega kazališta v Zagrebu?
Sem. Leta 1995, ko sem začel delati na radiu, sem se znašel pred dilemo, ali se profesionalno angažirati pri maestru Vladimirju Kranjčeviću, ki me je vabil, da začnem peti v HNK-ju, ali se opredeliti za novinarstvo. Odločil sem se za novinarstvo, ker sem pri petju poznal svoje meje. Imam dober glas, nimam pa absolutnega posluha. Srečal sem ljudi, ki so vse življenje peli v zboru, niso pa mogli narediti samostojne kariere. Nisem želel, da se to zgodi tudi meni.

Kdaj ste odkrili, da imate posluh? V otroštvu?
Peti sem začel v zboru srednje šole, pozneje sem pel v zborih Ivan pl. Zajc in Ivan Goran Kovačić. To so bila vojna leta, ko smo veliko potovali in prirejali velike mednarodne produkcije Aide in Turandota, s katerima smo šli po vsej Evropi in nastopali tudi pred 15 000 ljudmi.

Kdaj boste zapeli v svoji oddaji?
Pel sem le enkrat, ko je bil moj gost Miroslav Škoro. Natančneje – pričakal in poslovil sem se od njega s pesmijo. Če bo še kdaj taka priložnost, bom z veseljem zapel! (smeh)

Se vam zdi, da so talk šovi trenutno manj priljubljeni? Zdi se, da prevladujejo resničnostni šovi.
Prav imate! Ne vem, do kdaj bo tako, a mislim, da bo za oddaje moje vrste vedno obstajalo občinstvo. Jaz bom to delal, dokler bodo izpolnjena tri pravila: da mene to zanima, zanima moje urednike in zanima ljudi.

Kakšno pa je vaše mnenje o fenomenu resničnostnih šovov? Zakaj ljudi tako privlači opazovanje tujih življenj?
Ne vem … Saj malo voajerja je tudi v meni. Gledal sem na primer Kmetijo, ki me je pritegnila. Big Brother pa me sploh ni.

Kaj pa menite o 'modi', da danes vsi pišejo – blogi, kolumne, knjige, romani, kuharice, avtobiografije ... Imate tudi vi take ambicije?
Ne. Nekoč sem izdal svojo knjigo poezij Jutra pobijeđenih, a to nima nobene zveze z mojim televizijskim aganžmajem. Od takrat sem se polenil in ne pišem več. Zanimajo pa me dokumentarci …

Čeprav je vaš televizijski dokumentarec o boksarju Mirku Filipoviću dobil zelo slabe kritike? Vas to ni demotiviralo?
Zdaj bom kot Rambo Amadeus – ko ga kritizirajo, reče: "Niso se še rodile oči in ušesa za tako 'remek' delo!" (smeh) Posnel sem dva dokumentarca in s tem nisem bil zadovoljen. Po pravici povedano, je Filipović v Zagrebu, kjer sem snemal prvi del filma, z mano zelo sodeloval, na Japonskem, kjer smo posneli drugi del, pa sploh ne!

VEČ PREBERITE V TISKANIH OBRAZIH!

Komentarji (0)

RSS komentarji