Lepotica z nacionalne televizije Jerca Zajc Šušteršič je rodila hčerko. Preberite še intervju z Jerco, ko je bila še noseča!

Jerca Zajc Šušteršič je rodila hčerko. Izvedeli smo, da je z obema vse v redu in jima želimo vse najboljše.

Izbrskali pa smo tudi intervju, ki smo ga z Jerco opravili še v času njene nosečnosti, in sicer letos februarja.

JERCA ZAJC ŠUŠTERŠIČ, voditeljica televizijskih poročil
Prva nosečnost – kako doživljate vse skupaj?
Z eno besedo – odlično sem! Čeprav sta mi do predvidenega roka poroda ostala le še dva meseca, še vedno pridno hodim v službo, če le vreme dopušča, se nekajkrat na teden še povzpnem na Šmarno goro oziroma na kakšen drug podobno visok hrib v okolici doma. Fizično in psihično sem res povsem v formi. Prepričana sem, da je tako v veliki meri tudi zato, ker je otrok načrtovan, zelo zaželen in nanj že komaj čakamo.

Glede na to, da ste že v visoki nosečnosti – ali že imate ime za otroka?
Ja, tudi ime že imamo, ampak to ostaja skrivnost in tako bo vse do njenega rojstva. Vsega pa vendar ne moremo razkriti! (smeh) Vedo le redki, redki izbranci.

Ste že začeli nakupovati raznorazne potrebščine za dojenčka?
Ja, nekaj reči pa zdaj res že imamo. Voziček je naročen in samo še čakamo na njegovo dobavo, sedež za avto z vsemi potrebnimi adapterji je že doma, mizar izdeluje posteljico in omarico, kjer bo tudi previjalna miza, prenosno posteljo za vikend ob morju tudi že imamo. Nimamo pa še oblekic. Ampak tukaj bom raje poslušala nasvete svojih prijateljic in pred rojstvom kupila le nekaj nujno potrebnih oblačil, ostalo pa sproti.

Prva stvar, ki ste jo kupili za dojenčka?
'Kengurujček'! Da bomo lahko, takoj ko to odobrijo zdravniki, šli na Šmarno goro in Pokljuko! (smeh)

So vas kaj mučile jutranje slabosti?
Avgust in september sta bila res grozna! Slabo mi je bilo tako rekoč 24 ur na dan, tudi – ali celo – ponoči, bila sem tudi izjemno utrujena in povsem brez energije. In to jaz, ki nikoli nisem mogla biti niti sekunde pri miru! To me je res presenetilo, kar malce dotolklo! A potem je, tako kot piše v knjigah, po slabih dveh mesecih vse skupaj minilo in naslednje mesece sem imela ogromno energije. Prestala sem prenovo stanovanja, hodila v službo, se – po pameti – ukvarjala s športom. In to vse (razen redke) dneve z lahkoto!

Med nosečnostjo gre ženska čez veliko sprememb zaradi hormonov, ki nekoliko podivjajo, teže ... Kako gledate na te spremembe in kako vaš partner?
Razen omenjenih prvih dveh mesecev, nosečnost poteka izjemno dobro, tako da niti ne zaznavam, da bi mi hormoni kaj preveč nagajali. S težo, kožo, lasmi in podobnimi stvarmi nimam prav nobenih težav, občasne težave, kot so zatekanje nog, pogostejše uriniranje, hitra zadihanost in občasna utrujenost, pa tudi niso nekaj tako groznega in jih jemljem kot nekaj, kar je za nosečnost povsem normalno. No, mož ali mama včasih že rečeta, da sem malo sitna, ampak mislim, da jima to služi zgolj za izgovor, kadar česa ne naredim tako, kot bi želela onadva! (smeh) No, morda pa je bilo v zadnjih mesecih vendarle nekaj takih dni, ko sem bila res bolj občutljiva in sem verjetno res reagirala drugače, kot bi sicer. Priznam! (smeh)

Ali gre partner vedno z vami na pregled? Se pregledov veselite ali poskušate, da celotne nosečnosti ne potencirate preveč?
Ne, seveda ne, ne vidim razloga, da bi moral mož z menoj prav na vsak pregled. Kaj bova imela od tega, da je ob meni, ko me stehtajo in mi izmerijo pritisk? Seveda pa gre z menoj takrat, ko je predviden ultrazvok. Takrat pa obvezno! Prav tako si pogosto tudi doma ogledava DVD s slikicami in videi najine punčke. Sicer pa s pregledi nimam težav. Imam ginekologinjo, ki ne ovinkari preveč, pove kratko, jasno in jedrnato, in to mi je všeč, še bolj všeč pa mi je zdravnica v ljubljanski porodnišnici Nataša Tul Mandič, h kateri hodim na ultrazvok. Upam, da bom imela podobno pozitivne izkušnje tudi s samim porodom.

Vas je poroda kaj strah? Ste se že odločili, kje in na kakšen način boste rodili?
Ne, poroda me ni prav nič strah. Kako naj me bo strah, če ne vem, kaj me čaka! (smeh) Nekatere ženske pripovedujejo, da je bil porod zanje ena od najhujših izkušenj, spet druge, da ni bilo nič posebnega. Bo, kar bo, rodila bom, in to ne glede na to, ali se že zdaj obremenjujem s tem, kako bo. Brez bolečin ne bo šlo, v materinski šoli se bom skušala kar najbolje pripraviti, računam na podporo partnerja in osebja. Želim si samo, da bi bilo z otrokom vse v redu, in to je edino, kar je pomembno. Rodila bom pa kar v Ljubljani, naravno, če bo le šlo.

Komentarji (0)

RSS komentarji