DOMOV
| .Danilo Türk |
|
|
|
| torek, 16. november 2010 | |||
| Besedilo: Agata Rakovec Kurent, foto: arhiv revije Obrazi | |||
Letošnja novost izbora Politični obraz leta je, da vsak izmed desetih finalistov predlaga človekoljubno organizacijo, ki ji bo podjetje Delo Revije ob finalistovi zmagi nakazalo del izkupička od SMS-glasov. Za katero človekoljubno organizacijo ste se odločili vi in zakaj? Za fundacijo Pustimo jim sanje, ki sem jo ustanovil za pomoč otrokom, žrtvam nasilja. Glavna projekta fundacije v letu 2010 sta sofinanciranje dveh novih kriznih centrov za otroke, žrtve nasilja, v Kopru in Novi Gorici ter nadaljevanje humanitarnega projekta rehabilitacije otrok, žrtev vojne v Gazi. Otroci so najranljivejša bitja, ki jim je zato treba najbolj pomagati. Ste sicer v življenju kaj dobrodelni? Večkrat sem prispeval za dobrodelne namene s sodelovanjem v akcijah zbiranja sredstev za pomoč beguncem iz Bosne in Hercegovine, za odpravljanje posledic naravnih nesreč v Sloveniji, za pomoč žrtvam vojne v Darfurju, Gazi ... Kaj je največja lekcija, ki ste se je naučili iz politike? Trdo delo, vztrajanje pri začrtanih ciljih in načelih ter pripravljenost za dialog slej ko prej prinesejo rezultate. Če bi bili lahko predsednik katere druge države na svetu, katero bi izbrali in zakaj? Biti predsednik Republike Slovenije je velika čast in odgovorno delo, ki ga s ponosom opravljam. O kakšnih alternativah ne razmišljam. Kateri je po vašem mnenju največji polom svetovnih politikov vseh časov? Neuspeh preprečiti prvo svetovno vojno (1914–1918). Za tisto vojno ni bilo nobenih resničnih razlogov in še danes ne zna nihče pojasniti, zakaj se je v resnici začela. Politikom tistega časa so stvari preprosto ušle iz rok. Vojna pa je tako rekoč uničila stari svet, odprla pot fašizmu, nacizmu in komunizmu ter ustvarila razmere za še večjo, drugo svetovno vojno. Imate kakšnega političnega vzornika? Koga in zakaj? Nelson Mandela. Z njim sem se srečal večkrat, prvič leta 1994 v New Yorku. Impresionirala me je njegova odprtost in dobra volja. Njegova politična modrost ni vsebovala nikakršne zagrenjenosti, navzlic dolgim letom, preživetim v zaporih. Med 29 veleposlanikov Evropske unije ni bil izbran noben Slovenec, kljub dejstvu, da so kandidirali štirje, in ob tem ste izjavili, da se Slovenija ne more zanašati na zunanjo politiko EU. Zakaj Slovenija ni dovolj uspešna pri uveljavljanju svojih interesov? Menite, da imajo vse države v EU enake možnosti, ali veljajo 'nove' članice za drugorazredne v primerjavi s 'starimi' članicami? Gre za simptom globljega in veliko večjega problema. Evropska unija ni sposobna oblikovati skladne in dobre skupne zunanje in varnostne politike. Nima prioritet, niti jasnih stališč. Zato tudi ne more vedeti, kakšno diplomatsko službo, torej izvajalko politike, pravzaprav potrebuje. Z ignoriranjem novih članic pa ustvarja še en problem – pomanjkanje zaupanja med temi članicami v bruseljske institucije. Članice EU so suverene države in v teh razmerah se bodo morale opirati zlasti na lastno zunanjo politiko ter se izogibati iluziji, da je EU sposobna oblikovati in voditi zunanjo politiko zanje. Zadnje leto ali dve po televiziji in časopisih beremo o propadanju podjetij, opeharjenih delavcih, pomanjkanju služb, krčenju socialnih pravic državljanov … Kje vidite rešitve za nastalo situacijo, kje so razvojne priložnosti Slovenije in kaj menite o izjavi predsednika vlade Boruta Pahorja, da bi Slovenija lahko postala nova Silicijeva dolina? Slovenija potrebuje gospodarstvo z visoko razvitimi in tehnološko naprednimi storitvami, moderno, specializirano industrijo, zelene tehnologije, boljše izkoriščanje gozdnega bogastva in lesa ter kmetijstvo, ki bo zagotavljalo veliko boljšo samopreskrbo, kot jo imamo danes. Imate kak življenjski moto, vodilo, ki se ga držite? Fortes fortuna adiuvat! (Sreča spremlja pogumne, op. p). |
|||
PovezaniNaj ogledi |
|
