POLITIČNI OBRAZ LETA 2010: intervju s finalistom Darkom Krajncem, predsednikom Stranke mladih - Zeleni Evrope (SMS - ZELENI).

Darko Krajnc je prvi izmed desetih finalistov naše velike akcije Politični obraz leta 2010, ki ste jih izbrali bralke in bralci Obrazov. Predsednik Stranke mladih - Zeleni Evrope (SMS - ZELENI) je od leta 2004, po izobrazbi pa je petintridesetletnik diplomirani socialni delavec z magisterijem Fakultete za družbene vede. Je tudi predsednik Rejniškega društva Slovenije, otroštvo pa je v rejništvu preživel tudi sam. Čeprav je gospod Krajnc sredi priprav na lokalne volitve, si je vzel čas za naša vprašanja.

Letošnja novost izbora političnega obraza leta je, da vsak izmed desetih finalistov predlaga humanitarno organizacijo, ki ji bo podjetje Delo Revije ob finalistovi zmagi nakazalo del izkupička od SMS-glasov. Za katero humanitarno organizacijo ste se odločili vi in zakaj ravno za to humanitarno organizacijo?
Rejniško društvo Slovenije (RDS). Rejništvo je nekaj posebnega, je srčna kultura, dobro delo. Tudi sam sem živel v rejništvu, od svojega drugega leta starosti. Z Rejniškim društvom Slovenije sodelujem že od ustanovitve, zadnji dve leti pa sem tudi njegov predsedujoči. Poleg prizadevanj za ureditev zakonodaje in izvajanja rejništva v praksi, izpeljemo vsako leto tudi konkretne projekte na terenu. Sedaj imamo že tradicionalna srečanja rejniških družin v Razkrižju pri Ljutomeru, drugo leto zapored pa smo peljali otroke rejniških družin na morje, izvedli smo tudi že dobrodelni koncert … Za svoje delovanje skušamo pridobiti donacije občin in podjetij, kar pa ni vedno lahko, zato privoščim RDS, da še iz tega naslova dobi nekaj sredstev za izvedbo svojih aktivnosti, saj je nekaj neprecenljivega polepšati vsaj trenutke življenja otrokom v rejništvu.

Imate kakšnega političnega vzornika? Katerega in zakaj?
Moj politični vzornik je dr. France Bučar. Ker je v politiki deloval pošteno, v ospredje postavljal vrednote, se s politiko ni ukvarjal z namenom okoriščanja, kot to počne veliko tistih, ki govorijo, da se borijo za narodov blagor. Dr. Bučar je skromen človek in velik borec, sva si nekako podobna. Včasih se tudi dobiva na pogovoru in moram reči, da se v večini stvari strinjava.
Gandhijevo reklo ''Bodi sprememba, ki jo želiš v svetu'' bi moralo biti vodilo vsakomur, ki vstopa v politiko. Treba bi bilo spremeniti koncept vladanja na splošno. Znašli smo se v časih, ko ni več nobene družbene odgovornosti, skrb za druge je zgolj prazna predvolilna retorika, o odgovornosti nenarejenega pa sploh ni ne duha ne sluha. Politika je vedno bolj oddaljena od ljudi in občutek dobivam, da je to v interesu vladajočih elit in celo zrežirano ter zaželeno, da je tako.
Potrebujemo resen razmislek o tem, kako naj bi se v prihodnje vladalo. Vladanje ne pomeni stika z volivci in njihovimi željami ter potrebami zgolj ob volitvah, ampak pomeni delo ''za narodov blagor''. Pa najsi bo ta fraza še tako izrabljena, je v njej še najboljši odgovor. Ljudstvo zaupa svoj denar v upravljanje tistim, ki jih na volitvah izbere, z namenom, da bodo delali gospodarno in ustvarjali dobre pogoje za življenje in delo.

Kaj štejete za svoj največji življenjski dosežek?
Na osebnem področju je to vsekakor hčerkica Mia, ki sedaj že obiskuje vrtec. K sreči ima prosto mesto v vrtcu, vrtec pa je žal zelo drag in predstavlja mladim družinam velik strošek. Na poklicnem področju sem ponosen na dosežen znanstveni magisterij in uspešno predsedniško kandidaturo, prek katere sem uspel odpreti pomembne, a žal večno zapostavljene teme v slovenski družbi in politiki ter ljudem sporočiti svoje videnje politike.

Kaj je vaša največja šibka točka?
Altruizem, prekomerno razdajanje za druge. Vsaj tako pravijo moji najbližji in moji prijatelji. V tej svoji vnemi spremeniti svet in krivične razmere v družbi velikokrat pozabim nase, celo na svoje osnovne potrebe, na primer pozabim na kosilo.

Katera je vaša najljubša knjiga?
Butalci. Na zelo zanimiv način prikazuje ljudske neumnosti, če zgodbe primerjamo z realnimi družbenimi razmerami, imamo lahko včasih občutek, da res živimo v Butalah …

Katera je vaša sanjska počitniška destinacija (zimska in poletna)?
Nimam posebne sanjske destinacije, rad uživam v lepotah narave. Moja najljubša poletna destinacija do sedaj so vsekakor Triglavska jezera, zimska pa 'zlata' Praga. Po svetu, predvsem po Evropi, kar veliko potujem, saj sem pri Evropskih Zelenih kot član izvršnega odbora Zeleni dialog vzhod–zahod zadolžen za promocijo zelene politike za področje Vzhodne Evrope in Balkana.

Kateri je vaš najljubši film?
Moj ata, socialistični kulak je moj najljubši, zelo dobro predstavlja hajke pri hitrih družbenih spremembah. Film je bil sneman v mojih domačih krajih. Na moji lestvici najljubših mu sledi Mrtav ladan. Veliko je dobrih filmov, prava komedija vedno prija, da le ni preveč kičasta in neumna. Balkanski humor je legendaren!

Kdo sta vaš najljubši igralec in igralka?
Morgan Freeman in Salma Hayek. Pri Morganu se težko odločim, kateri film z njegovo vlogo je najboljši, morda Šofer gospodične Daisy. Pri Salmi pa to ni problem, definitivno je to film Frida, kjer je odigrala vrhunsko.

Kakšno glasbo najraje poslušate in katera je vaša najljubša glasbena skupina?
Glasba ima posebno mesto v mojem življenju, je ena najbolj fascinantnih stvari in zelo rad jo poslušam. Meni je že od nekdaj pomenila veliko. Če malo poslušaš pesmi, kaj kmalu ugotoviš, da je vse življenje zapisano v njih. Glasba mi predstavlja sprostitev, užitek, navdih, motivacijo … V najstniških letih sem poslušal bolj udarno glasbo in od takrat mi je ostala naj skupina AC/DC. Sedaj poslušam vse zvrsti, po duši sem pa še vedno rocker. Imam blizu 600 CD-jev, originalnih, seveda, in malo znam brenkati na kitaro. Čakam, da pridejo AC/DC v Slovenijo. (smeh)

Katera je vaša najljubša hrana in pijača?
Sem ljubitelj vseh vrst testenin v raznih omakah, a najljubši so mi špageti s tuno in kislo smetano. Moja najljubša pijača – oziroma bolje rečeno napitek – pa je zeleni čaj, ki ga pijem vsak dan vsaj enkrat, tudi poleti.
Glede na dejstvo, da sem prek tedna vsaj tri dni v prestolnici, si včasih kuham sam, takrat so po navadi na mizi moji najljubši špageti.

Kakšno je vaše življenjsko vodilo oz. moto?
Moj moto je: 'Life is too short to have sorrow' – Življenje je prekratko, da bi se sekiral, iz pesmi Dona Johnsona. Seveda se ga ni vedno lahko držati, a je motivacijski in pozitiven. Ljudje potrebujemo nekaj, kar nas 'drži pokonci', in prav je, da se naučimo črpati pozitivno energijo in voljo iz različnih stvari.