Kandidat za politični obraz leta 2009: Janez Janša, predsednik Slovenske demokratske stranke.

Z Janezom Janšo, predsednikom največje slovenske opozicijske stranke, smo se srečali v prostorih SDS v Državnem zboru RS. V pogovoru nam je razkril marsikaj zanimivega, med drugim tudi to, da se verjetno danes ne bi ukvarjal s politiko, če ga leta 1988 ne bi aretirali in zaprli.

Janez Janša je otroška leta preživel na Plešivici pri Žalni v okolici Grosuplja, v družini treh otrok. Starša sta žal že pokojna. Mama je bila gospodinja in je delala na manjši domači kmetiji, oče pa je bil izučen zidar, vendar se je pozneje v življenju preizkusil tudi v številnih drugih poklicih. Osnovno šolo je obiskoval v Žalni in v Grosuplju, klasično gimnazijo pa v Stični. Po srednji šoli je dokončal študij obramboslovja na tedanji FSPN.

Ko ga vprašam, kako ga je zaneslo v politiko, pripoveduje: "Najprej sem se preizkusil v mladinski organizaciji, vendar smo tam kmalu prišli v navzkrižje z uradno politiko. Nato sem politiko pustil in se ukvarjal z računalništvom. To je bil moj način preživetja, saj v poklicu, za katerega sem se izšolal, nisem dobil službe, in sicer zato, ker nisem bil več član Zveze komunistov, čemur so takrat uradno rekli pomanjkanje moralno-političnih kvalitet," se pošali gospod Janša, ki pravi, da bi, če ga življenje ne bi potisnilo v politiko, verjetno ostal pri računalništvu. "V drugi polovici osemdesetih let se je informacijska tehnologija zelo razvijala tudi v Sloveniji. Ustanovili smo MikroAdo, drugo malo računalniško družbeno podjetje v tedanji državi, saj tedaj zasebna podjetja niso bila dovoljena. Za ustanovitev smo potrebovali 47 dovoljenj in več kot dva meseca smo stali pri različnih okencih, da smo uredili vso potrebno dokumentacijo. Ukvarjali smo se s programiranjem in prirejali računalniške tečaje. Občasno sem tudi pisal članke za takratno Mladino, Probleme in Tribuno. Z Igorjem Bavčarjem pa sva uredila in izdala knjigo Dnevnik in spomini Staneta Kavčiča. Nato so me 31. maja leta 1988 aretirali in s tem prisilno prestavili v pravo politiko. Če me takrat ne bi aretirali, zaprli in obsodili, bi najbrž poklicno ostal v računalništvu. Takrat smo ravno postavili na noge zametke podjetja in nove tehnologije so me zanimale, ni šlo le za način preživetja. Seveda sem z zanimanjem spremljal takratno družbeno dogajanje, zato sem tudi pisal kritične članke. Ampak takrat se nisem nameraval resno ukvarjati s politiko, saj so bile izkušnje iz mladinske organizacije preveč negativne," pripoveduje o svojih političnih začetkih.

Današnji predsednik Slovenske demokratske stranke je bil od prvih svobodnih volitev leta 1990 naprej vedno izvoljen v slovenski parlament, v času slovenske osamosvojitve je bil minister za obrambo, med letoma 2004 in 2008 predsednik Vlade Republike Slovenije, od januarja do junija 2008 pa tudi predsednik Evropskega sveta. Ima dva odrasla otroka, študenta Žana in Niko.

Ko ga povprašamo po prostem času, pravi: "Zadnje leto je bilo spet več časa za gore in poletni dopust smo z Urško in prijatelji preživeli v slovenskih gorah, malo smo celo plezali." Zanimalo nas je tudi, ali ima kakšno posebno dopustniško lokacijo ali vsako leto raje odide kam drugam. Gospod Janša se nasmeji: "Dopustniška lokacija je vsako leto ista, odpravimo se namreč v najlepšo gorsko dolino na svetu, v Trento. Tam SDS v sodelovanju z zvezo gorniških klubov Skala vsako leto prireja poletni tabor v Lepeni. Sva pa pred 14 dnevi z ženo plezala tudi na Kalymnosu, malem goratem grškem otočku blizu Turčije. To je pravi plezalni raj za športne navdušence tudi jeseni in pozimi."

Seveda nas je zanimalo, ali je dobra plezalka tudi njegova soproga, zdravnica Urška Bačovnik Janša, s katero se je poročil 4. julija letos. Mladoporočenca sta si zaobljube izmenjala v cerkvi Srca Jezusovega v Drežnici nad Kobaridom. Podrobnosti pa ste lahko brali tudi v Obrazih. "Moja žena je odlična plezalka, dosti boljša od mene," pohvali soprogo gospod Janša, ki ima glede plezanja še eno veliko željo: "Zelo rad bi šel plezat v Ande. Že leta 1987, leto pred mojo aretacijo, smo se začeli pripravljati na to ekspedicijo. Takrat sem bil član alpinističnega odseka Železničar. Z višinskimi deli smo zbirali sredstva in trenirali za odpravo, žal pa so me namesto v Ande odpeljali v vojaški zapor na Metelkovo in Andi vse od takrat ostajajo moja neizpolnjena alpinistična želja." Pove nam tudi, da ima še mnogo zanimivih hobijev: "Rad smučam in deskam na snegu, igram nogomet in golf. Občasno pa se ukvarjam tudi s kajakaštvom in jadranjem na deski. Moj glavni hobi pa so knjige, na teden preberem približno eno. Pred kratkim sem prebral izjemno zanimivo zgodovinsko knjigo Izgubljena armada. Gre za starogrški spis, star več kot 3000 let, ki je predelan v roman. Roman je zanimiv tudi zato, ker je pisan s stališča ženske, ki se je po naključju pridružila grški vojaški ekspediciji v Perzijo. Razkriva nekatere večne resnice tako o medsebojnih odnosih med moškim in žensko kot o politiki. Rad imam zanimive knjige in zgodovina je neusahljiv vir zanje. Tako kot prihodnost. V mladosti sem tako prebral vso razpoložljivo literaturo o znanstveni fantastiki." Ker je v politiki pomemben urejen videz, me je zanimalo, ali si oblačila izbira sam ali posluša pri oblačenju kakšne nasvete: "Seveda pri oblačenju upoštevam ženino mnenje, brez tega ne gre," se pošali.

Ob koncu pogovora prvaka SDS vprašam še, kaj bi se dalo storiti, da bi v slovenski politiki delovalo več žensk. "Nekaj je bilo že storjenega, saj smo uvedli kvote. Sedanji mandat v občinskih in mestnih svetih je bolj kakovosten, saj je bilo izvoljenih več žensk. V lokalni politiki so navzoče tudi mehkejše teme, večja je socialna občutljivost pri odločitvah. Tudi na evropskih volitvah so kvote prispevale k temu, da je naša udeležba v Evropskem parlamentu spolno bolj uravnotežena. Dvomim, da bi bilo brez obveznega upoštevanja enakopravnega zastopstva obeh spolov na kandidatnih listah enako. Na volitvah v državni zbor pa si zaradi ponesrečenega volilnega sistema, ki so ga leta 2000 na silo zapisali celo v ustavo, s kvotami ne da veliko storiti. Kar je velika škoda. Družba se tako zavestno odreka kakovosti, ki je na razpolago. Če se ozremo malo zunaj naših meja, vidimo, da je marsikje na najbolj izpostavljenih položajih veliko sposobnih žensk. Naj omenim na prvem mestu uspešno nemško kanclerko Angelo Merkel, s katero sva odlično sodelovala v času našega vodenja EU. V ZDA je zunanja ministrica že drugič zapored ženska. Predsednice držav imajo Argentina, Čile, Filipini. Predsednice vlad so že imele tako velike države, kot sta Indija in celo Pakistan. V Sloveniji pa ženska še nikoli ni bila predsednica republike ali parlamenta, niti predsednica vlade ali zunanja ministrica. Edina ženska na visokem odgovornem položaju je trenutno generalna državna tožilka Barbara Brezigar, pa še njej nenehno grozijo z zamenjavo. Izvirni greh za takšno stanje je v majhni zastopanosti žensk v zakonodajnem telesu. Zato bi morali nujno spremeniti volilni sistem oziroma ustavo. Med preostalimi spremembami, ki jih bo SDS predlagala drugo leto, bo tudi ta," konča Janez Janša.

Fotogalerija vsebine

Poporočno bivakiranje z Urško pod Rombonom

S hčerko Niko na Stolu avgusta 2009

S sinom Žanom pod Triglavom