Drugače mu jezik teče kot namazan, ampak težko se je z njim pogovarjati o - njem samem.

Da ne boste mislili, da se je z Zlatkom, raperjem in očetom Niju Nur, blazno preprosto pogovarjati! Drugače mu jezik teče kot namazan, ampak težko se je z njim pogovarjati o - njem samem. Če le gre, mu misli in besede nenehno »uhajajo« k drugim temam in drugim ljudem. Začenjamo torej »lov za Zlatkom«.

Kakšne in kolikšne spremembe je prinesla hčerka v vaše življenje?
Seveda je to spremenilo moje poglede, ampak realna slika se bo pokazala šele čez deset let. Zdaj je prezgodaj, da bi govoril o spremembah, ker se še niso do konca zgodile. Imeti otroka je bila moja želja, to je zame smisel življenja. Da živiš za nekoga, da ustvarjaš ne samo zase, ampak za družino. To je včasih težko razumeti. Mnogi bodo rekli, da je to neizvedljivo - a sam sem hvaležen in zadovoljen in srečen očka.

Zdi se, da ste zelo povezana družina - vaša mlada družina ter vaša mama in oče živite skupaj ...
Na obeh straneh je tako, tudi pri njej doma - ta malo imajo radi pri meni in pri njej. Sam pa se spoprijemam s stanovanjsko problematiko: z ženo živiva pri mojem očku in mamici, počutim se, kakor da smo nekakšne »izbjeglice«. A starši so nas seveda sprejeli, ker smo njihovi. Žal se to dogaja v letu 2011. A treba je stisniti zobe, se prebiti skozi težke trenutke, in na koncu bosta čas in volja naredila tako, da bo vse, kot je treba.

Ste že kaj konkretnega naredili za to, da dobita stanovanje? Ste vzeli kakšen kredit?
Jaz že imam kredit za to stanovanje, kjer vsi skupaj živimo, v Medvodah.

Ste ga vzeli skupaj s starši?
Ja. A tukaj nas je zdaj preveč, za silo je, a čas je, da grem nazaj v Ljubljano, ker sem del arhitekture mestne občine, sem del Ljubljanice, del Golovca, del vsega, kar je dobro, in pripravljen sem se boriti proti vsemu, kar je v mojem mestu slabo. Rad imam Slovenijo, lahko pa povem, da imam mesto Ljubljana morda še rajši kot župan! Resno. Rad imam Gorenjsko, vsako nedeljo sem šel na kakšen izlet, v Medvodah sem se dobro počutil, bil sem bližje gozdovom, naravi, hodil sem po hribih; vse to mi je razširilo poglede, cilj je bil dosežen. Zdaj pa je čas, da se vrnem v mesto. To je moje poslanstvo - da ustvarjam pozitivno energijo.

Greste živet nazaj na »vaše« Fužine?
Dvomim, ker so predrage za moj žep. Bil bi vesel, če bi se vrnil tja, ker sem tam odraščal. Za otroka bi bilo super, ker bi imel veliko družbe, ne bi bil osamljen, Golovec je blizu, za mlade družine je tam idealno, blizu centra, nič ti ne manjka, tam sta šport in kultura. Slabe stvari o Fužinah so napihnjene. Nič ni narobe, če otrok odrašča tam. Zadovoljen sem, ker prihajam s tega konca, in sem hvaležen - zato sem človek, kakršen sem.

Celoten intervju si preberite v aktualni tiskani izdaji revije Obrazi (izid: 15.12.2011).

Komentarji (0)

RSS komentarji