 | INTERVJU: Jagoda Štrukelj in Jurij Batagelj, slovenska prvaka v latinskoameriških plesih o njuni romanci ...
|
Slovenska prvaka v latinskoameriških plesih Jurij Batagelj in Jagoda Štrukelj s svojo ognjevitostjo, predano strastjo in magično energijo, ki je ne odražata le na plesnem parketu, ampak tudi v načinu življenja, osvajata množice in navdihujeta posameznike.
Letos in lani odlična četrta na evropskem prvenstvu, v Avstraliji na svetovnem prvenstvu peta, potem na blackpoolskem tekmovanju, ki med plesalci šteje skoraj več kot svetovno, saj se ga lahko udeležijo pari z vsega sveta, tretja, da o ostalih tekmovanjih sploh ne govorimo. Odličnih rezultatov kar ni konec, a tudi kreativnosti in volje ne. Letos merita na še višje stopničke. Kot vrhunska športnika živita tempirano iz ure v uro, prostega časa ostane bore malo, ampak njima ni težko. Ples živita, ga dihata. Jasni cilji, volja, potrpežljivost in odločnost ju zaznamujejo na vsakem koraku in vedno znova prinašajo zavidljive rezultate. Zaljubljena drug v drugega in ples odražata kvaliteto življenja, ki si jo navadni smrtniki težko predstavljamo.
Skupaj plešeta že skoraj enajst let. Vroči latinskoameriški ritmi so med vama zanetili ogenj, tako da sta leto ali dve tudi zasebni par. Kje in kdaj je bil prvi stik?
Jurij: Hm … Nekje okrog leta 1998, ko sem se jaz vpisoval na fakulteto, Jagoda pa je bila četrti letnik gimnazije v Kranju. V tistem letu sem izgubil plesalko in temeljito premišljeval o Ameriki, ker sem hotel poskusiti kakšne druge zvrsti plesa. Potem pa se je stvar nepričakovano obrnila. Najina bivša trenerka je takoj, ko je videla Jagodo, vedela, da se to mora ujeti, in naju je povezala. Jagodo je videla v Blackpoolu, kjer je bila drugič ali tretjič, skratka na začetku svoje kariere. Jaz sem bil seveda skeptičen, ker sem se na neki način videl že drugje, ampak vseeno sem rekel ‘dajmo probat’ in takoj, ko sva začela, sva se začutila. V trenutku sem dobil občutek, da je to to. Da je med nama neka energija in da bi jaz rad še.
Jagoda: Meni se je zdelo vse skupaj neverjetno. Njegova trenerka me je poklicala in rekla, da naj bi poskusila z njim plesati, in jaz kar nisem mogla verjeti. On je bil moj vzornik, idol. Nad posteljo sem imela njegovo sliko in niti sanjala nisem, da bom šla jutri z njim plesat. Čisto sem bila živčna, ko sva prvič plesala, ampak potem se je nekako vse ujelo. Prelepo, da bi bilo res.
Kako delujeta kot zasebni par in kako kot plesni? Se sploh da potegniti črto?
Jurij: V začetku nama je bilo malce težko, ker nisva znala ločiti zasebnega in profesionalnega življenja. Zaradi tega sva bila vmes na ‘off’ in ‘on’ in spet na ‘off’. Zdi se mi, da sva največji korak naredila, ko sva se pogovorila, kaj so najini cilji. Na enem in drugem področju. Odločila sva se, da si hočeva ustvariti kariero kot plesalca, in tako sva se potem v željah in ciljih uskladila. Vedela sva, da če bova hotela cilje izpolniti, bova morala biti zelo striktna do tega, kje je meja med najinim zasebnim in profesionalnim življenjem.
Kaj je vajina skrivnost, da se ob nenehnem druženju ne izgubi čar, po domače povedano, da se ne naveličata drug drugega?
Jagoda: Zdi se mi, da sva preprosto ‘kliknila’ kot osebnosti. Mora biti neka nadnaravna kemija. Kot je že Jurij povedal, na začetku sva imela nekaj problemov, pa še zdaj pride do kakšnega, ampak če imaš ta skupni cilj in je prisotna energija in seveda naklonjenost, ljubezen, potem zadeva steče. To je z besedami težko razložiti, ampak jaz lahko rečem, da čeprav sva skupaj skoraj 24 ur na dan, nama ni nikoli dolgčas. Včasih še zdaj presenečava drug drugega. Še vedno se spoznavava. Ni vse začrtano in jasno. Jurij je zelo zabaven človek, tako da vsak dan poskrbi za zadostno mero smeha.
Jurij: Če pride do kakšnega nesoglasja, se pa seveda poskušava pogovoriti. Toliko sva že izkušena, da si znava povedati in prikazati drug drugemu, kako čutiva. Mislim, da je pravzaprav v tem recept za uspeh. Da si strpen in potrpežljiv. V čemer koli, kar delaš. Vsak pride kdaj do točke, ko si reče, da tako ne more več naprej. Potem se je treba ustaviti, stopiti dva koraka nazaj in razmisliti, kaj je zares pomembno in kaj si želiš. Da sva pa prišla do te točke, so nama pa v veliki meri pomagali najini trenerji, starši. Hodiva tudi k psihologu. Ljudje ti morajo stati ob strani, ker na začetku si neizkušen in ne veš.
Jagoda, kaj je tipično Jurijevo, in Jurij, kaj je tipično Jagodino?
Jagoda: Pri Juriju me navdušuje njegova odločnost. Kar se odloči, to tudi naredi. On je tak sanjač. Zada si zelo visoke cilje. Ko mi jih prvič pove, se mi zdijo čisto neverjetni, ampak potem jih uresniči! To se je že tolikokrat zgodilo, da tudi drugi več ne dvomijo v njegovo sanjaštvo in se kar zdrznejo, ko si spet kaj novega zamisli.
Jurij: Uh, kako naj najdem izraz. Jaz bi rekel, da njena seksi naivnost. To jo naredi zelo privlačno in posebno.
Vedno sta v akciji, potovanja, tekmovanja, treningi. Vama sploh ostane kaj prostega časa in kako ga izkoristita?
Jagoda: Res je. Vrhunskost terja žrtve, ampak zdi se mi, da sva sčasoma dojela, da je prosti čas še kako pomemben in koristen za najino kariero in zvezo. Prej ga nisva imela, ker si ga nisva vzela. Ta čas tudi izkoristiva, da se malce odklopiva drug od drugega. Jaz rada počnem ženske stvari. Ali se dobim s prijateljicami in malce poklepetamo na kakšni kavici ali grem nakupovat, rada pa tudi razvajam svoje telo. Ali pa preprosto vzamem kakšno dobro knjigo in se sproščam ob branju.
Jurij: Še zdaj se morava včasih prisiliti, da si ga privoščiva, ampak potem je to neke vrste regeneracija. Jaz v prostem času zelo rad modeliram. Izdelujem letala na daljinsko upravljanje. To me veseli predvsem zato, ker je popoln odklop, odpelje me v drug svet. Tam imam prijatelje, s katerimi imamo svoje teme in debate, nihče me ne sprašuje o plesu, kar mi gotovo vsake toliko zelo prija. Problem je, če si intenziven v procesu tekmovanj in postaneš na neki način omejen in ne vidiš okrog sebe. Vsak vrhunski športnik ali uspešen človek na katerem koli drugem področju mora vedno imeti možnost popolnega lenarjenja in tudi kreativnosti na drugih področjih. Če si popolnoma osredotočen na eno stvar, se lahko zgodi, da se ti točno takrat zalomi.
Na evropskem prvenstvu sta bila lani in letos četrta. Kako sta zadovoljna z rezultati?
Jurij: Nisva tako zadovoljna. Razmišljala sva, da bi lahko bila više uvrščena, ampak se nisva niti toliko obremenjevala. Zavedava se, da se vrhunsko na sezono lahko pripraviš le za nekaj tekem.
Jagoda: Ni bil pomemben rezultat, ampak je bil najin cilj, da sva plesala dobro, kar sva tudi izpolnila. V zadnjem obdobju sva malce spremenila način razmišljanja in tudi pristop k plesu, kar sva na evropskem (oziroma že prej, na državnem prvenstvu) prvič predstavila na parketu. Zdi se mi, da sodniki in ljudje na to niso bili pripravljeni. Sva pa dobila od posameznih, zelo priznanih sodnikov potrditev, prisodili so nama tudi drugo mesto. Jaz pravim, da je v plesnem svetu tako, da rezultat pride z zamikom, prav zato je ključ potrpežljivost.
Kaj pravita o kvaliteti in prepoznavnosti plesne scene v Sloveniji. Je ples v Sloveniji dovolj cenjen?
Jurij: Po mojem je, glede na kvaliteto, ki jo imamo, čisto premalo cenjen. Če se malce ozrem po naših aktivnih plesalcih, pa tudi tistih, ki so nehali, je ples pri nas na vrhunskem nivoju. Tako plesalcem kot tudi plesu se v Sloveniji posveča premalo pozornosti.
Jagoda: V tujini, na primer na Danskem, v Ameriki, Angliji, temu posvečajo veliko več pozornosti. Plesalci so tam zvezde. Tudi veliko več obiska je v plesnih šolah.
Kakšen je recept, da prideš tako daleč? Kaj je tisto, kar te naredi boljšega od drugih?
Jurij: Uživava v plesu, živiva ga. Za večino plesalcev lahko rečem, da se njim zdi to ‘delo’. Nama je pa res v užitek, kar se potem tudi vidi in odraža na najinih gibih, telesu in mimiki. Pa tudi osebnost kot taka je pomembna. To se vidi predvsem na začetku in koncu kariere. Namreč odtenki med vrhunskimi pari, na primer prvimi šestimi na svetu, so minimalni in pomembno je, da imaš ti nekaj svojega, unikatnega.
Kaj je vajino, drugačno, unikatno?
Jagoda: Mislim, da imava midva prav posebno energijo. Ljudje, ki naju gledajo med najinimi konkurenti, pravijo, da imava nekakšno malce ‘nalezljivo’ energijo, da se ljudje z nama kar spojijo in uživajo.
Glede na to, da sta na vrhuncu kariere, koliko vama čas dovoljuje, da bi razmišljala o ustalitvi in ustvarjanju družine?
Jurij: Razmišljava tudi o tem. Trenutno sva zelo rada v tem, kjer sva. Rada tekmujeva in imava to kreativno energijo, da jo lahko koristiva. Jaz mislim, da bo konec tega poglavja v najinem življenju, ko bova začutila, da sva izpolnila samega sebe, da je v tekmovalnem smislu to to.
Kakšno pa bi naj bilo vajino življenju po koncu tekmovanj? Jurij, vi ste končali fakulteto za šport, Jagoda, vi ste prevajalka. Razmišljata kaj tudi v tej smeri, ali bo ples ostal še naprej glavna nit vajinega življenja?
Jagoda: Oba si želiva ostati v plesu. Jurijeva ideja je predvsem ustvarjanje predstav, jaz bi zelo rada trenirala mlade pare. To sicer že delava, ampak se še ne moreva temu popolnoma predati. To pa ne pomeni, da bova popolnoma izključila, kar sva študirala. Če bom imela kakšno priložnost ali željo, da bi še prevajala, zakaj pa ne.
To sezono sta osredotočena na tri zelo pomembne tekme. Prva bo v Kopru, 9. maja, mednarodno plesno tekmovanje Slovenia open, takoj druga je Blackpool in po tem še svetovno prvenstvo, ki se letos po osmih letih odvija na slovenskih tleh, natančneje v Mariboru.
Kakšna so pričakovanja? Imata točno določen cilj, rezultat?
Jurij: Imava zelo jasne cilje. Jaz sem malce vraževeren, kar se tiče tega. Ne bova ga povedala na glas. (nasmešek)
Pa je pomembno, da imaš v glavi točno določen cilj?
Jagoda: Midva verjameva v to in najin cilj, da moraš – čeprav je pri plesu večkrat prisotna subjektivnost s strani sodnikov – vedno plesati z dušo in s srcem. Sploh Blackpool je taka tekma, katere se lahko udeleži katerikoli plesni par z vsega sveta. Če res daš sebe v ples in tekmovanje, potem je rezultat tudi temu primeren.
Jurij: Odvisno od tega, v kakšni situaciji si. Midva sva imela dve zelo uspešni sezoni, ko sva bila jasno osredotočena na rezultat in posledično plesala bolje. Pred leti nama pa to ni toliko ustrezalo. Pri rezultatu je tako, da si ga ne zastaviš v svojem dosegu, ampak malce više, kar je potem dodatna motivacija. Seveda pa moraš paziti, da ne pregoriš, kar se tudi rado dogaja. To pa so leta in leta izkušenj, ko znaš svoje želje in sposobnosti uskladiti z realnimi možnostmi.
Verjetno veliko temelji na psihični osnovi.
Jurij: Ogromno. Mislim, da plesalci (verjetno je tudi pri ostalih športnikih tako) vse premalo delajo na tem, kar je škoda. To je velika in pomembna naloga. Vedno rečem, da je pol glava. Lahko se omejiš, lahko si pa popolnoma svoboden. Je pa ključna zadeva potrpežljivost. Večina parov pleše dobro nekaj tekem, potem pa ne dosegajo več vrhunskih rezultatov in obupajo. Treba je vztrajati in verjeti.
Fotogalerija vsebine Jurij je očaran nad njeno seksi naivnostjo, Jagoda pa nad njegovim sanjaštvom in odločnostjo.  Zaljubljena drug v drugega in ples  Energija, za katero pravita, da je malce nalezljiva, se v njuni bližini širi kot virus.
 |
PLUS 
RSS komentarji