In že Alenka Sivka vrti film nazaj, ko se ji je še dalo seksati na nazobčanih skalah, ki so neudobno zbadale v hrbet ...

Seks na plaži je v tehle dneh čisto normalna asociacija, ne? In že Sivka vrti film nazaj, v svoje mlade dni, ko se ji je še dalo seksati na nazobčanih skalah, ki so neudobno zbadale v hrbet in zadnjo plat ali pa v kolena, odvisno od položaja. Seveda je bila polna luna (ali pa se mi je samo tako zdelo), ker potem je pa romantika popolna. Tudi če moškega, ki z njim seksaš, poznaš šele en večer.
Seveda je bilo na morju, kje pa drugje. S prijateljico sva šli za nekaj dni k njenim sorodnikom. Zvečer pa na obvezni ples. In tam je bil mladenič – že takrat, ko sem bila še rosno mlada, so me privlačili mlajši, kdo bi si mislil! – s katerim sva si kmalu začela pošiljati strastne, poželjive poglede. Potem sva se prijela za roke in naelektrene iskre so kar švigale med nama. Med plesom sva se močno stiskala drug k drugemu in tudi že poljubljala – in sploh ni bilo slabo!

Ko je bilo glasbe konec ali pa še prej – ne spomnim se natančno –, sva šla na plažo, saj drugam nisva mogla. Strastni poljubi so postali še bolj strastni, zahtevni, napetost med nama je lahko peljala samo v eno smer – v seks z neznancem. Včasih res potrebuješ tako malo – nekaj pogledov, nekaj dotikov, pa že veš, kam bo vse to peljalo. In se sploh nočeš ustavljati. Saj ti možgani sem ter tja še pošljejo kak rahel opozorilni znak – pazi, kaj delaš, ne poznaš ga, ni prav, kar počneš, morda je grob, morda ima kakšno bolezen (čeprav takrat, pred dvema desetletjema, še nismo bili obremenjeni z nevarnostjo aidsa) … toda moji možgani, ki so drugače še kar dejavni, postanejo pod vplivom čutnosti, poželenja, vznemirjenja – nenavadno šibki. Oziroma – ne oziram se nanje, pozabim, da so. Okej, skušam pozabiti.
Pa, če vam čisto odkrito povem, tisti seks na plaži ni bil kaj posebnega – on ni poznal mojih želja, jaz ne njegovih, fant si je ožulil kolena, jaz pa hrbet. Po seksu se nisva nič stiskala in zasanjano bolščala v luno, ampak sva šla počasi nazaj na plesišče, kjer sta naju čakala – mene prijateljica, njega prijatelj … pa je bilo.

Vendar vseeno zgodbe še ni bilo konec – skupaj sva bila še vse dni, kar sem bila na morju, privlačnost med nama je bila neznosna, skoraj otipljiva. Na plaži sva se dotikala, igrala, vznemirjala, plezala en po drugem, seksala z očmi (ja, tudi to se da, občutki pri tem so fenomenalni!), se skušala ohladiti (ali pa ljubiti) v hladni vodi, pa ni šlo, okrog naju je bilo preveč kopalcev. Poskušala sva se ljubiti v predprostoru prikolice, kjer sem spala, pa ni šlo … Preveč je bilo ljudi, preveč prijateljev, premalo mirnih kotičkov …

Po nekaj dneh, ko sva odhajala, sva si seveda obljubila, da se še kdaj vidiva … pa se seveda nisva. Doživela sva seks na prvi pogled, seks na prvo noč, seks na prvo plažo. Saj pravim – pravzaprav nič dih jemajočega, nič srce parajočega, toda lep spomin na to, kako včasih vznemirjeno, drgetavo telo premaga možgane. O, da bi se mi to še velikokrat zgodilo!

Komentarji (0)

RSS komentarji