 | Včasih mi je šlo na živce, ker v vseh filmih vsem ljubimcem – pride hkrati! Kako pa je v krutem resničnem življenju?
|
Včasih mi je šlo na živce, ker v vseh filmih vsem ljubimcem – pride hkrati. Okej, včasih kakšna ženska po seksu ostane z dolgim nosom, medtem ko on že smrči poleg nje – ampak po scenariju se potem tako ali tako razideta. Vsi vroči zaljubljenci pa – tudi če seksajo prvič, prvič – vedno skupaj dosežejo vrhunec. Kakšna pravljica! Kako pa je v krutem resničnem življenju?
Jaz sem v svoji dolgoletni in obilni praksi prišla do zelo pomembne ugotovitve: sočasen orgazem je sicer lep, ni pa nujen za neskončno zadovoljstvo, užitek in kar je še takega. Čisto lepo se da preživeti, tudi če najprej pride enemu od udeležencev seksa (če sta seveda samo dva!), potem pa šele drugemu.
Seveda si dolgoletni ljubimci ves čas prizadevamo, da bi – prišli skupaj. To je neki poseben občutek povezanosti, skupnega doživljanja nepopisnega užitka, občutka, ko misliš, da ti bo razneslo telo, glavo, možgane in spolne organe (kako grdo sem to povedala, ha!). Ko se partnerja dosti dobro poznata, poznata gibe, premike, izraze, krike in vzdihe drug drugega, ki že malo nakazujejo, napovedujejo, da se drugemu bliža plima. In če imaš svoje telo zadosti ubogljivo in lepo vzgojeno, lahko tudi to telo malce prisiliš, da mu pride prej, kot bi ti sicer. Saj pravijo, da je seks v glavi – torej!
Čeprav – če doživita orgazem vsak posebej, tudi ni nujno slabo. Nekako mislim, da je bolje, če je prva ženska (pa ne zato, ker sem jaz čisto slučajno ženska!), ker potem moški zlahka konča ljubljenje še s svojim orgazmom. Ker – če prej pride moškemu, bo žensko malce teže zadovoljil – vsaj s trdim penisom, če me razumete, seveda jo lahko zadovolji še na številne druge načine – z jezikom, z roko, kakor koli – toda penis je le penis, pravim jaz in zame ni boljšega občutka na svetu, kot končati ljubljenje s penisom v sebi. Tako je pač pri meni, vi pa – po svoje.
In – če sem jaz tista, ki prva doživim vrhunec, mi je super dobro. Lahko se posvetim samo svojemu doživljanju, svojim občutkom, svojemu notranjemu dogajanju … ja, seks je lahko tudi čisto egoistično sprejemanje užitkov – če pa hkrati z mano doživlja orgazem tudi moj ljubimec, me lahko njegovo tuljenje čisto ob mojem ušesu, njegovo vzklikanje nenavadnih imen, njegovo poskakovanje, tresenje, zvijanje in podobne fizične nenavadnosti – zmotijo pri mojem orgazmu.
Saj pravim, da me ne boste narobe razumeli – doživeti orgazem skupaj je res posebno doživetje, morda tudi zato, ker ne uspe vedno. Doživljati svoj vrhunec in hkrati partnerjevega, skupno tuljenje, premetavanje, sopenje, drhtenje … to res ne more biti slabo.
Toda tudi orgazem v časovnem presledku nekaj minut – sploh ni nič tragičnega. Včasih je lahko celo boljši kot skupni – ker takrat se res lahko posvetiš samo doživljanju lastnega telesa, lastnim močnim občutkom, lastnemu kričanju, lastnemu napenjanju in sproščanju mišic, lastnemu drhtenju … lastni popolni sreči!
Če vprašate mene – navijam za vse mogoče orgazme – skupne, neskupne, notranje, zunanje, močne, šibke, krhke, potresne, samske, v dvoje, skupinske, kakršne koli – samo, da so. Mati narava jih je sicer izumila z nekim drugim namenom – toda nam jo je uspelo prelisičiti. O, če bi bila le vsa lisičenja tako sladka!
 |
PLUS 
RSS komentarji