 | UŽIVAMO Z: Bojanom Šrotom, celjskim županom. Kaj vse nam je povedal? RECEPTI: goveji file, ovit v pršut, z zeliščno skorjico, jabolčna pita, pašteta z jabolkom!
|
Dejstvo je, da pri Celjanih vzbuja veliko simpatij. Mnogi ga bolj ali manj poznajo zgolj zaradi vloge župana v knežjem mestu, mi pa smo ob prijetnem kosilu v čudoviti gostilnici La Storia izvedeli, da je Bojan Šrot več kot to – je hribolazec, ljubitelj alpinizma, strasten nabiralec gob, pametni potrošnik, pristaš jabolčnega soka in toplih sendvičev. Vas zanima, kaj vse nam je še povedal?
Kot se za župana spodobi, nam je najprej pojasnil kratkoročne načrte, ki so že na poti do uresničitve. ''Pred kratkim smo pristopili k projektu mestnega marketinga, ki ga vodi Gospodarska zbornica Slovenije, hkrati pa pripravljamo velik projekt za oživitev starega mestnega jedra. Z evropskimi sredstvi bomo obnovili komunalne vode, mesto polepšali z novimi tlaki in mestno opremo, skratka, skušali bomo urediti privlačno okolje, v katero bodo Celjani in Celjanke radi zahajali. Seveda ni vse odvisno od nas, temveč od podjetnikov, najemnikov in ostalih, ki opravljajo v centru različne dejavnosti in dodajo delček v mozaik celotne podobe mesta,'' pojasni župan, ki nerad govori o dolgoročnih načrtih. ''V tem ne vidim prav velikega smisla, saj se stvari zelo hitro spreminjajo. Zaenkrat opažam le problem, da se ponudba v mestu ni uspešno prilagodila situaciji ob nastajanju velikih trgovskih centrov, lastniki objektov so v mestnem jedru precej zvišali najemnino in trgovci zato propadajo. Verjamem, da če bo mesto ponovno imelo pestro ponudbo in bo lepo urejeno, če bo na voljo dovolj parkirišč, bodo tudi ljudje prišli nazaj v pravi center dogajanja.''
Ena izmed dodanih vrednosti starega jedra je tudi pred kratkim odprta gostilnica La Storia, kjer je mogoče razvajati svoje čute do onemoglosti. Harmonija okusov, mavrične barve na krožniku, paleta različnih jedi, svežina in kakovost odlikujejo prostor, kjer je doma kulinarika v pravem pomenu besede. Ekološko pridelane sestavine, domača zelišča, vedno novi recepti kuharskih mojstrov z bogatimi izkušnjami, precizen občutek natančnosti in ne nazadnje ljubezen do dela je občutiti v vsakem grižljaju pretežno italijanske in na splošno sredozemske hrane.
Tradicionalnim jedem, ovitim v kanček bogate kulinarične preteklosti, ki so jim v gostilnici dodali ščepec sodobnosti, se tudi župan ni mogel upreti. Ob odličnih doma narejenih raviolih v La Storii se Šrot spomni, da so bile naše babice sicer dobre kuharice, vendar se jim je pogosto zalomilo pri kuhanju testenin. ''Običajno so jih preveč razkuhale, prav tako kot riž,'' se nasmeji. ''Sicer pa spadam med krompirjev narod, čeprav imam rad prav vse, kar mi ponudijo. Nisem izbirčen,'' pove in doda, da bi bil vesel še večje in bolj pestre ponudbe različnih tujih kuhinj v Celju. ''Vsekakor pogrešam raznovrstnost, ampak treba je ostati realen. V Celju je le 50.000 prebivalcev, zato posebne restavracije teže preživijo kot v večjih mestih ali pa sploh ne! Nimamo veliko študentov, ne dovolj turistov, javnih uslužbencev, zaposlenih v naši bližini … Sicer pa imamo dokaj dobro ponudbo, od srbske, bosanske do kitajske, mehiške, domače kuhinje …''
Sogovornik meni, da se prebivalci knežjega mesta precej okorno prilagajajo sodobnim kulinaričnim trendom, saj smo zvesti bolj ali manj tradicionalni prehrani. ''Še vedno imamo radi tipično nedeljsko kosilo, sestavljeno iz goveje juhe, zelene solate, pečenke in praženega krompirja.'' Tudi doma še dandanes ohranjajo to navado, čeprav se župan pogosto rad prepušča toku in predvsem v tujini ne ostaja pri monotonih naročilih. ''Odlično sem jedel na Tajvanu, kjer je bilo veliko morske hrane, prav tako sem bil prijetno presenečen na Norveškem, kjer je bilo vse, kar sem zaužil, zelo okusno. Razočaran nisem bil niti na Irskem, kjer je veliko jagnjetine, prav tako morske hrane, poskusil sem tudi cel krompir, pečen v aluminijasti foliji, z dodanim maslom.'' Za prste oblizniti je bilo tudi v La Storii, kjer smo bili pozitivno presenečeni nad prijazno in profesionalno postrežbo. V gostilnici se trudijo, da bi njihovi gostje dobili res to, za kar plačajo, ob tem pa stremijo k temu, da so na jedilniku zdrava živila, na primer bio meso. Že v osnovi želijo delati svoje testenine in raviole, letos bodo poskusili pridelati večino zelenjave na svoji njivi. Njihov pristop je namreč celosten, zato želijo spremljati hrano, še ko je v zemlji. Srce kuhinje je kuhar Tomaž Zavec, ki nam je izdal tudi recepture jedi, v katerih se sicer skrivajo tehnike kuhanja, ki so plod dolgega, vztrajnega in napornega dela.
Za zajtrk kava in cigareta
Župan prizna, da kuha bolj malo, razen poleti, ko se odpravi na vikend ob morju, peče na žaru ter se v večji meri kot sicer posveti kuhanju. ''Na morju si privoščim obilen zajtrk. Rad se sprostim, uživam ob morju, preberem kakšno knjigo, pozno popoldne pa se spet lotim priprave jedi.'' V Celju in ob vsakodnevnih obveznostih je precej drugače, saj se prehranjuje dokaj nezdravo in neredno. Zjutraj si za zajtrk privošči kavo in cigareto, potem že hiti naprej, pelje prvega otroka v šolo, potem še drugega, nato se odpravi v službo. Na malice ne hodi, tudi kosila si marsikdaj zaradi časovne stiske ne more privoščiti, zato prvič konkretno jé šele proti večeru. ''Že 15 let je tako in sem navajen. Doma si naredim topli sendvič ali pa pojem enolončnico pri mami, ki stanuje v spodnjem nadstropju dvodružinske hiše. Rad imam namreč jedi na žlico, segedin, sarme, golaž, bograč … Mama nam skuha tudi med vikendi, saj rada vidi, da se zberemo skupaj. Problem so le posode, ki so še vedno velike za pet ljudi, zato tudi kuha precejšnje količine. Vendar hrane nikoli ne mečemo stran – ali jo pojemo ali damo mačkam.'' Sogovornik nam še pove, da je kot otrok najbolj pogrešal paradižnik, zdaj pa je že ob vsakem času vse na dosegu roke.
''Sezonskega pričakovanja ni več! Zato si mladina pogosto tudi izmišljuje, kaj bi in česa ne bi … Pri nas doma nas razvaja t. i. 'hotel mama', ki nam vedno kuha po želji. Lahko smo res srečni in veseli, da jo imamo!'' Takšnega luksuza pa ni užival v času, ko se je aktivno ukvarjal z alpinizmom. Člani odprave so vedno kuhali sami, jedli so tisto, kar so imeli na voljo in kar jim je ob skrajnih podvigih sploh prijalo. ''Nekoč smo kupili dve kozi, ju zaklali in si naredili zaloge za nekaj dni. Nasolili smo meso, ga dali v plastični sod, in ker je bilo mrzlo, je počakalo, dokler ga nismo spekli na odprtem ognjišču. S sabo smo imeli še vedno mleko v prahu, fižol in ostalo, kar se ne pokvari tako hitro.'' Dandanes rad raziskuje hribe, smuča in borda, nabira gobe, ampak še vedno pogreša adrenalin, ki ga je doživel v visokogorju.
Zase pravi, da je pametni nakupovalec, saj najprej kupi deset rol straniščnega papirja ali papirnatih brisač, da čim prej čim bolj zapolni voziček, s čimer prepreči, da bi nakupil preveč nepotrebnih stvari. ''Takšen način se dobro obnese! In nikoli ne grem lačen v trgovino, saj v nasprotnem primeru nakupim vsega preveč!'' Nikoli ne poseže po vinih ali peninah, saj jih ne mara, raje si žejo pogasi z jabolčnim sokom. ''Včasih kakšen kozarček popijem le iz vljudnosti, ko dobimo kakšen obisk,'' pojasni župan, ki je v La Storii užival ob dišečem in estetsko izpopolnjenem kosilu, ob katerem je kljub vsemu z nami nazdravil z žlahtno in aromatično kapljico rdečega.
GOVEJI FILE, OVIT V PRŠUT, Z ZELIŠČNO SKORJICO, Z BRUSNIČNO POPROVO OMAKO, NA ZELIŠČNEM PIREJU Z BROKOLIJEM TER KARAMELIZIRANIM KORENJEM
Goveji file, ovit v pršut, z zeliščno skorjico:
Sestavine (za 1 osebo):
- 200 g govejega fileja
- 4 rezine pršuta
- 20 g masla
- 0,5 dl mleka
- 3 g parmezana
- 3 g dimljenega sira
- sol
- poper
- rumenjak
- rožmarin
- pehtran
- šetraj
- olje
Priprava:
Goveji file ovijemo v pršut in ga damo v naoljen okrogli modelček, ki mora popolnoma ustrezati velikosti fileja, ter ga položimo na pekač. Zmešamo rumenjak in mleko s šetrajem, pehtranom, parmezanom, dimljenim sirom, poprom, malo soli ter previdno prekrijemo goveji file. Prvo pečico segrejemo na 265 stopinj Celzija, goveji file pečemo pri tej temperaturi približno pet do šest minut, najpomembneje je, da je meso centimeter od površine še vedno krvavo. Dodamo maslo ob goveji file in rožmarin pod njega ter položimo v drugo pečico, ki smo jo segreli na 75 stopinj Celzija. Pri tej temperaturi se naj file peče še eno uro. S tem dosežemo, da se sredina mesa segreje na petdeset stopinj, temperaturo, pri kateri beljakovine zakrknejo. Tako dobimo najboljše meso, saj ob rezanju ne spusti lastnega soka.
Brusnična poprova omaka:
- žlica brusnic
- 1,5 dag namočenega zelenega popra
- žlica demiglasa (mesna osnova)
- 20 g masla
- žlica konjaka
Priprava:
Zeleni poper odcedimo ter ga spražimo na maslu, flambiramo, dodamo brusnično marmelado in demiglas.
Brokoli in karamelizirano korenje:
- ¼ zrezanega brokolija
- pol olupljenega in zrezanega korenčka
- žlica sladkorja
- voda
- led
- rožmarin
- 30 g masla
- sol
- alu folija
Priprava:
V kozici zavremo vodo, drugo kozico napolnimo z ledom in vodo. V kropu skuhamo brokoli do polovice, nato ga takoj položimo v ledeno vodo ter damo nazaj v vrelo vodo. Tako smo potencirali brokolijevo zeleno barvo. V ponvici stopimo maslo, ga posolimo in popopramo ter iz kropa prestavimo brokoli v ponvico, v kateri ga hitro obrnemo ter postrežemo.
V ponvici zavremo vodo ter jo osolimo. Vanjo položimo korenje in rožmarin ter prekrijemo z alu folijo. Kuhamo pri nizki temperaturi. Za razliko od brokolija lahko korenje skuhamo do konca. Vzamemo drugo ponvico in na maslu spražimo sladkor, vanjo postavimo skuhano korenje, ga obrnemo ter postrežemo.
Zeliščni pire
- 0,5 kg olupljenega rumenega krompirja
- 30 g masla
- sol
- poper
- sesekljan drobnjak
- sesekljan timijan
- sesekljan majaron
- 1,5 dl mleka
- voda
Priprava:
V osoljeni vodi skuhamo krompir ter ga dobro odcedimo. V kozico damo mleko, maslo, poper, sesekljani drobnjak, sesekljani timijan, sesekljani majaron in zavremo. Zmes zlijemo h kuhanemu krompirju ter dobro pretlačimo. Če je dan sončen in vroč, lahko dodate pireju še malo limoninega soka.
JABOLČNA PITA
Sestavine:
- olupljena jabolka
- 15 žlic sladkorja
- 2 žlici cimeta
- 250 g masla
- limona
- 2 žlici vanilin sladkorja
- rumenjak
- 290 g moke
Priprava:
Maslo, moko in dve žlici vanilin sladkorja gnetemo tako dolgo, dokler ob prerezu ni zračnih mehurčkov v testu, nato testo zavijemo v folijo ter ga damo za trideset minut na hladno (masleno testo). Po tem času ga prerežemo na dve polovici. Iz ene polovice oblikujemo podlago v pekaču, ki mora pokrivati dno ter dva centimetra v višino. Jabolka naribamo ter zmešamo z limonino lupino, sladkorjem in cimetom ter damo na cedilo za eno uro. Ko sadež spusti tekočino, pretresemo zmes na podlago iz maslenega testa v pekaču ter dobro potlačimo, da potisnemo ves zrak ven.
Drugo polovico testa razvaljamo ter z nožkom zrežemo na petmilimetrske široke palčke, iz katerih naredimo na površini mreže in obrobe.
Pito pečemo pri 150 stopinjah Celzija približno eno uro. Pečenje je tukaj najtežji del, saj je zelo težko vnaprej napovedati, kdaj bo pita spečena.
Pito postrežemo mlačno ali toplo, odvisno od okusa ljudi.
PAŠTETA Z JABOLKOM IN TARTUFOVIM MEDOM
Pašteta
Sestavine (za 4 do 5 oseb):
- fino sesekljana čebula
- 5 dag slanine, narezane na kockice
- 2 žlici konjaka za flambiranje
- 2 dl smetane za kuhanje
- 0,35 kg divjačinskih jeter
- lovorov list
- 4 žlice olja
- sol
- poper
- 1,5 dl vode
Priprava:
Segrejemo ponvico in vanjo zlijemo olje. Ko je olje dovolj segreto, dodamo fino sesekljano čebulo, ki jo moramo dobro spražiti in paziti, da ponvica ne izgubi visoke temperature. Nato dodamo še slanino, narezano na kockice, in ponovno pražimo na visoki temperaturi. Ko je slanina dobro zapečena, a vendar ne prepečena, ji dodamo divjačinska jetra, ki jih spražimo do polovice in flambiramo, dodamo lovorov list, sol, poper, vodo in pokuhamo. Solimo na koncu, saj sol razkroji surovine in jih prisili, da spustijo tekočino, nato se prekomerno izsušijo in skuhajo, ne spražijo. Kuhati prenehamo, ko se začne zmes rahlo gostiti, nato vzamemo ven lovorov list. Preostalo vsebino prelijemo v multipraktik in mešamo toliko časa, da ne bo nobene grudice. Pašteto pretresemo v nepropustno posodo in jo ohladimo. Če take posode nimamo, lahko uporabimo navadno folijo, vendar moramo v tem primeru paziti, da je pašteta resnično nepropustno zaprta, saj se v nasprotnem primeru izsuši.
Smetano za kuhanje stepemo, kar nam vzame malo več časa kot pri drugi smetani, zato se ne smemo ustrašiti, če le-ta ni stepena tako hitro. Nato jo dodamo v hladno pašteto in vse skupaj dobro premešamo ter nepropustno pokrijemo in damo počivat še za dve do tri ure.
Postrežemo s toplimi kruhki za lepši dan.
Tartufov med
Sestavine:
- 8 rezin tartufa
- žlica medu
- 50 g masla
Priprava:
Maslo pustimo na sobni temperaturi, nato ga zmešamo s fino sesekljanimi tartufi ter medom.
Poleg paštete se lahko tartufov med streže v kombinaciji z raznimi siri, vendar je prav tako odličen tudi zgolj na toplem kruhku.
Fotogalerija vsebine
Goveji file, ovit v pršut, z zeliščno skorjico 
PAŠTETA Z JABOLKOM IN TARTUFOVIM MEDOM 
JABOLČNA PITA  Bojan Šrot
 |
AKTUALNO 
RSS komentarji