DOMOV 
AKTUALNO Kuhajmo Ko vsaj ne bi bila slavna!
AKTUALNO Kuhajmo Ko vsaj ne bi bila slavna!
| Ko vsaj ne bi bila slavna! |
|
|
|
| petek, 27. maj 2011 | |||
| Besedilo: Petra Žigon, foto: Peter Irman | |||
Nekaj časa ste živeli v Sloveniji, kajne? Res je. Najprej sem jo obiskala, potem pa sem se vanjo zaljubila in se sem preselila. Živela sem v Ljubljani in obiskovala fitnes v Domžalah. (nasmešek) Ko se je začela vojna, tistih deset dni groze, sem bila na Brniku, ki so ga preletavala letala, zato sem se lotila pomoči. Pobrala sem nekaj deklet in jih odpeljala prek meje, da so lahko tam delala kot modeli in zaslužila nekaj denarja. Vojna se je premaknila na Hrvaško in v Bosno, zato sem dve leti pomagala tudi tam. Vrnila sem se v Anglijo, da bi govorila s politiki glede te situacije, in takrat sem izgubila nogo. Potem sem se začela ukvarjati s protetiko, prej pa sem v Bosni in na Hrvaškem pomagala pobirati mine. Ste presenečeni nad tem, koliko se je Slovenija spremenila? Uf, vsekakor. Seveda sem jo tudi vmes že obiskala, tako da ni bil hud šok, vseeno pa je precejšnje presenečenje. Zanimivo je, da so pred leti, ko sem prišla sem, vsi želeli imeti tisto, kar smo imeli mi v Angliji. Zdaj pa pravijo, da pogrešajo tiste čase, ker je zdaj vse površinsko. Želijo se povezati s prijatelji, več časa posvetiti družini. Veganstvo pa vam je rešilo življenje? Tako je. Žal smo v veliki večini takšni, da začnemo paziti nase in skrbeti zase šele takrat, ko je v nevarnosti naše zdravje ali zdravje naših bližnjih. Bila sem v bolnišnici in nogo so mi rezali vedno više. Prišli so že blizu kolena, ko me je obiskala prijateljica, ki je prebolela raka na dojkah. Povedala mi je, da ji je to uspelo samo zaradi veganstva, zato sem se odločila, da poskusim. Vredno je bilo videti, če si lahko rešim koleno. Sicer je bilo zelo težko, saj sem imela rada meso in ribe in sem v Sloveniji ves čas jedla pršut. Sprva sploh nisem hotela slišati, da bi bilo meso lahko slabo za naše telo. A ker nisem hotela izgubiti kolena, sem poskusila. Najprej me je poskušala ozdraviti bolnišnica. Tri mesece so bili neuspešni. Ko sem se potem lotila veganstva, se mi je to ustavilo v dveh tednih. In tega je že sedemnajst let. Katera je največja napaka v prehranjevanju? Jaz sem postala veganka zaradi svojega zdravja, ne nujno zaradi živali ali okolja. Hotela sem si rešiti koleno, potem pa sem začela brati o tem in se seznanila s težavami z mesom, ki so prisotne predvsem v Angliji in ZDA. Krava zraste v popolnoma odraslo bitje v enem samem letu, kar ni naravno. Polnijo jih z antibiotiki in drugimi stvarmi in to potem mi jemo. Sicer ne pričakujem, da bodo ljudje takoj nehali jesti meso in mlečne izdelke. Ker sem pogrešala okus mesa, sem začela razvijati hrano, ki ima enak okus, a ni mesna ali mlečna ipd. Največjo težavo sem imela s tem, da je imela veganska hrana prepogosto okus, kot da je iz kartona. (smeh) Zato sem razvila svoje jedi. Ko smo odprli restavracijo z vegansko hrano Vbites v Bronxu in delili zastonj kosila, smo bili poleg restavracije s hitro prehrano, ki računa 90 centov na obrok. Otroci v Bronxu nimajo veliko denarja, zato so iz dneva v dan jedli samo to in seveda je njihovo zdravje pešalo. Potem pa so prišli k nam. Diabetes se je zmanjšal, debelost smo razpolovili, možganske funkcije pa so poskočile za 42 odstotkov. Torej imate v podjetju Redwood, katerega izdelki so že na voljo v Sloveniji, tudi klobasice? (smeh) Tako je. Sicer ne prave klobasice, ampak imajo okus, kot da so prave. Poskrbeli smo tudi za ljudi, ki ne morejo jesti glutena ali celo soje. Za vsakogar imamo nekaj. Ker imam rada burgerje, imamo tudi veganske burgerje, klobase, nadomestke za govedino in podobno. Napisala sem tudi knjigo z recepti, ki bo v Sloveniji na voljo v jeseni. Za vsak izdelek je na voljo en recept. Kaj svetujete tistim, ki se ne morejo odpovedati mesu in mlečnim izdelkom? Težava je v tem, da ti izdelki prinašajo težave z zdravjem, ki jih ob uživanju pridobiš bolj zgodaj v življenju, kot bi jih, če jih ne bi užival. Ali pa jih sploh ne bi pridobil. A če se res ne morete upreti, poskušajte zmanjšati meso v svojem jedilniku. To je tako kot s kajenjem. Če res morate, jih raje pokadite pet kot pa dvajset. Ali menite, da bodo nekoč vsi jedli le vegansko hrano? Mislim, da je to neizogibno, saj vzdrževanje tega življenjskega sloga ni možno. Naše uživanje mesa, rib in mlečnih izdelkov ni sorazmerno s tem, kar imamo na voljo. Kmalu ne bomo več mogli imeti japonskih ali ribjih restavracij, ker ves čas lovimo ribe in se ne zavedamo, da jih utegne zmanjkati. Lepo bi bilo, če bi ljudje skušali to doumeti in sami prenehali uživati to hrano in tako pomagali ohraniti nekaj našega živalstva. Kako bi prepričali ljudi? S tremi stvarmi. Vedno nam je mar za (vsaj) eno izmed njih. Zdravje, živali, okolje. Če ste izobraženi o tem, vam je mar za vse troje. Jaz nisem bila, ko sem postala veganka, hotela sem si le rešiti koleno, zato nisem imela izbire. Odločila sem se za zdravje in potem sem bila navdušena, ko sem ugotovila, da ne jem več teh ljubkih jagenjčkov, teličkov ... Krivda te zapusti in oči se ti odprejo. Po tem pa ugotoviš še, da je uživanje mesa in mlečnih izdelkov drugi največji prispevek h globalnemu segrevanju. Nekdaj je bila beseda veganstvo sinonim za 'nore ljudi, ki ničesar ne jedo'. Zato sem želela pripraviti hrano za ljudi, ki ves čas mislijo na piščanca in pršut. (smeh) Dobra hrana je pomembna pri druženju s prijatelji, zato sem hotela poskrbeti za to, da bodo lahko vsi zadovoljni. Skozi to ste postali tudi velika ljubiteljica živali? Res je. Na tem področju sem tudi zelo aktivna. Najprej sem se borila proti izvažanju mačk in psov iz Kitajske. Jezi me krzno. Odprla sem oči in zdaj nimam več niti usnjenih čevljev. Moja prijateljica ima podjetje, imenovano Beyond Skin, ki izdeluje veganske, neusnjene čevlje. Hkrati tudi recikliram oblačila, jih preurejam, saj je veliko preveč potrošništva. Verjamete, da se vse zgodi z razlogom? Seveda. Kadar se zgodi kaj groznega, ne vidiš drevesa od gozda. Delala sem na vojnem območju, nogo pa sem izgubila v Londonu. To je res moralo nekaj pomeniti. Kaj si želite, da bi vedeli, preden ste izgubili nogo? (dolg razmislek) Vsem bi povedala, naj ne silijo za slavo. Nikoli in nikdar ne bodite slavni, ker je kljub določenim pozitivnim platem preprosto grozno. Ljudje znajo biti zelo zlobni. Sicer je bilo to, da sem izgubila nogo, zelo težko zame, a zdaj vidim, koliko dobrodelnega sem s tem lahko naredila. V tem mi je res pomagalo. Bila je huda žrtev, vendar je bilo dobro za nekaj drugega. Med svojim obiskom v Sloveniji ste menda tudi trenirali s Tino Maze? (smeh) Res je. Spuščali sva se po isti strmini, klepetali in se šalili. Treniram namreč za paraolimpijske igre. Res bom stara za to tekmovanje, a komaj čakam. Heather Mills je imela zelo zanimivo življenje. Njen oče je bil padalec, njena mama pa hči polkovnika, rojena v Indiji. Starša sta se zaljubila in poročila proti volji materinih staršev. Heatherina mati je svojega očeta videla samo še enkrat pred smrtjo. Millsovi so bili zanimiva družina; mama je govorila številne jezike in igrala klavir, oče pa je igral banjo in kitaro, se ukvarjal s športom in s svojo hobi fotografijo celo osvojil nagrado. Hiša je bila vedno polna živali in veselja, vse dokler ni mama zapustila svojega moža in treh otrok, ko je imela Heather samo devet let. Oče je postal zagrenjen in otrokom zabičal, da morajo poskrbeti za svoj živež in oblačila. Tako so najstarejši brat Shane, najmlajša Fiona in Heather pogosto kradli hrano – ne le zato, da bi lahko jedli, pač pa tudi zato, ker jih je oče v nasprotnem primeru pretepel. "Naučili smo se krasti po trgovinah, izogibati rubežem in skrbeti za dom," je povedala Fiona. Ko je moral oče zaradi goljufije v zapor, je šla Heather živet k materi in njenemu novemu partnerju. Nikoli se nista dobro razumeli, pobotali pa sta se šele leta 1989, malo pred materino smrtjo. Istega leta se je poročila z Alfiejem Karmalom, ki ga je spoznala tri leta poprej. Dolgi dve leti, preden sta se poročila, je šla živet v Pariz. Alfieju je rekla, da ima pogodbo z nekim kozmetičnim podjetjem, a menda imela afero z libanonskim poslovnežem in se fotografirala gola. Ko se je vrnila v London in utrpela dve zunajmaternični nosečnosti, jo je Alfie poslal na počitnice na Hrvaško. Tam je spoznala Miloša Pogačarja, v katerega se je zaljubila in se zato tudi preselila v Slovenijo ter se ločila od Karmala. Nogo je izgubila v Londonu, ko jo je povozil policijski motor, in z denarjem, ki ga je dobila od nesreče, ustanovila svojo fundacijo, ki žrtve vojne oskrbuje s protetičnimi okončinami. Zaradi svoje izkušnje z veganstvom, ki ji je pomagalo ozdraviti rano in zaustaviti amputacijo kolena, se je lotila tudi veganske prehrane. Znana je tudi po zakonu s Paulom McCartneyjem, s katerim imata hčerkico Beatrice. Poročena sta bila šest let in angleški časopisi so nad njo seveda precej nenavdušeni, saj Angleži navadno nimajo preveč radi žensk, ki se pletejo z njihovimi Beatli. Ločitev je bila neprijetna, o njej pa so govorili po vsem svetu. Danes je Heather znana kot velika zagovornica živali in aktivistka, ki je prejela nagradi Children in Need ter Human Security in častni doktorat Open University.
Zaznamek
Komentarji (0)
 Napišite komentar
Za komentiranje morate biti
prijavljeni
. Prosimo vas, da se
registrirate, če nimate odprtega uporabniškega računa.
|
|||
RSS komentarji
Povezani
Naj ogledi |
|
