Tokrat smo uživali skupaj z Julijo Kramar, z odlično hrano pa so nas razvajali v restavraciji Primula.

Če boste videli Julijo Kramar, zmagovalko Talentov, kihati, to ne pomeni, da je prehlajena. Morda je le popila kakšen požirek vina, kar pri njej pogosto sproži alergijsko reakcijo. »Verjetno moje telo ni navajeno alkoholnih pijač, ker po njih nisem posegala. Niti v študentskih letih se nisem nikoli napila!« pojasnjuje zgovorna Primorka, ki je v naši družbi naredila izjemo. Vzdušje v restavraciji Primula je bilo namreč odlično in okušanje žlahtne kapljice je bilo ob božanski hrani že skoraj nujno.

Julija se še dobro spomni trenutka, ko je zmagala na tekmovanju Slovenija ima talent. »Ravno za revijo Obrazi sem imela prvi intervju in se tako počasi pričela navajati na medijsko izpostavljenost,« pravi pevka, ki je nato bila gostja tudi v različnih televizijskih in radijskih oddajah. »Z novinarji doslej še nisem imela slabih izkušenj. Najraje odgovarjam neposredno na vprašanja, saj mislim, da je tisto, kar je spontano, tudi najbolj pristno,« pripoveduje v moj diktafon brez treme in obotavljanja.

Po finalnem izboru je bila nekaj časa prepričana, da se ji zaradi zmage življenje ni spremenilo, a šele zdaj meni, da je drugače, kot je bilo včasih. »Opažam, da se mi je življenje vendarle spremenilo, postala sem prepoznavna, vedno opazovana in na očeh drugim, in ker sem za marsikoga vzor, ves čas čutim neko odgovornost. Če bi v trgovini prevrnila polico mleka, bi me verjetno kdo najprej fotografiral in poslal sliko na uredništvo, šele nato bi mi prišel pomagat pospravit zmešnjavo,« se smeji Novogoričanka in dodaja: »Naporno je in utrujena sem, a še vedno je vse dogajanje zame lepo in zabavno. Tako kot danes, ko se prepuščam spretnim rokam vizažistke. Doma najdem čas le za to, da si na hitro namažem trepalnice in si morda nanesem še malo senčila,« razlaga sogovornica, ki je prejšnji mesec že izdala svojo prvo zgoščenko. »Želela sem si, da bi bila glasba všečna. Izdelek smo naredili v izjemno kratkem času, dela je bilo ogromno, vendar sem dobila veliko izkušenj, ki mi bodo pomagale pri nadaljnjih projektih.«

V restavraciji Primula, kamor smo Julijo povabili na pozno kosilo, so nas pričakali odprtih rok. Veseli, da gostijo izjemno osebo, so se nam popolnoma posvetili in nas postregli, kot se spodobi za tako odlično restavracijo. Pogled na smaragdno reko Sočo je še toliko lepši, če jo človek opazuje iz tako elegantnega in arhitekturno dovršenega prostora, vrhunska kulinarika in prijaznost osebja pa sta le še delčka v mozaiku tamkajšnjega popolnega obeda. Sogovornica je, še preden so nam povedali, kaj nam bodo prinesli na krožniku, dejala, da bo pojedla vse, saj pri hrani ni izbirčna. Ker je bila njena nona po poklicu kuharica in ker prav tako odlično kuha tudi njena mama, meni, da ima pripravljanje jedi že v krvi. »Že v osnovni šoli sem bila pogosto ob štedilniku, pekla sem palačinke ali pico, tisto, kar sem imela najraje. Vsakič znova sem čakala, kako se bosta odzvala mama in tata - jedi sta vedno pohvalila.« Ko jo vprašam, ali se spomni kakšne kuharske nezgode, dolgo časa premišljuje. »Kdaj pa kdaj je prekipelo mleko ali pa je pri kuhanju krompirja povrela vsa voda, kakšne večje katastrofe nisem doživela.« Petintridesetletnica nikoli ne sledi natančnim navodilom iz receptov. »Vse delam bolj po občutku.«

Kljub nešteto obveznostim se Julija še vedno trudi, da doma pripravi vsaj en topel obrok - po navadi je to večerja -, še posebno rada pa se ob štedilniku zadržuje ob sobotah in nedeljah. »Priznam, da mi je med tednom velikokrat na pomoč priskočila mama. Zlata mama! Brez nje bi pogosto jedla pašto in omake iz konzerv, kar sicer ni slabo, vendar se ne more primerjati z doma pripravljenimi jedmi. Če mi čas dopušča, naredim kaj morskega, eksperimentiram z zelenjavo, ki jo dobim s stričevega vrta, nekaj mi je da nona, tudi soseda mi prinese kumarice, radič, rukolo, motovilec. Vesela sem, da imamo super sosede in v tem nismo prav nič tipično slovenski,« pripoveduje s ponosom, medtem ko preizkuša mojstrovine, ki so jih ustvarile roke izjemnih kuharjev v Primuli.

Restavracija človeka navduši s skrbno izbranim elegantnim slogom, gostje osupnejo zaradi neprecenljivega pogleda na idilo narave in čudovit Solkanski most, obiskovalce očara z gostoljubnostjo in profesionalnim osebjem. Od zadovoljstva smo godli tudi mi, ko smo poskušali različne specialitete, ki so jih nosili iz kuhinje, razvajali smo se s kozarčkom kakovostnega vina, ki ga imajo na voljo pisano paleto, uživali smo v prijetni družbi in se šele v poznih urah zavedeli, da so ure tekle kot minute. »Prečudovit pogled, okusna in zanimiva hrana, ki je tudi lepo, estetsko in slikovito pripravljena, posebne jedi, ki se na prvi pogled zdijo skoraj preveč ekstravagantne, potem pa se izkaže, da so ravno prav preproste, primerne za vsak želodček, prijaznost in izbrani detajli so le nekateri izmed razlogov, da je restavracijo vredno znova obiskati!«

TATARSKI GAMBERI Z LIMONINIM MASLOM IN SOLATNO STELJICO

Sestavine (za 4 osebe):

- 300 g svežih gamberov

- sol, beli poper

- 15 g svežih zelišč (drobnjak, timijan, majaron)

- 0,3 dl olivnega olja

- 10 g šalotke

- 10 g sveže zelene in rdeče paprike

- 1 limona

- solni cvet

- 100 g masla

- 100 g solatne steljice (salatina, rukola, motovilec, radič, korenček, popečene kruhove   kocke)

- balzamični kis

Priprava: Sveže gambere očistimo in meso zrežemo na zelo majhne kocke. Vse skupaj posolimo, popopramo ter dodamo sesekljana zelišča, šalotko, papriko in nekaj olivnega olja. Dobro premešamo in pustimo nekaj minut stati. Na sobni temperaturi zmehčano maslo penasto stepamo, solimo, mu dodamo nekaj kapljic limoninega soka in naribano lupinico. Vse skupaj dobro premešamo, damo v dresirno vrečko ter poljubno nabrizgamo. Solatno steljico pokapamo z olivnim oljem in balzamičnim kisom.

Ko imamo vse pripravljeno, poljubno sestavimo krožnik.

OSKORJENI FILE BRANCINA V KROMPIRJEVEM ČIPSU S PARADIŽNIKOM IN BAZILIKO

Sestavine (za 4 osebe):

- 600 g fileja brancina

- sol

- poper

- 1 paradižnik

- 50 g baziličnega pesta

- 2 srednje velika krompirja

Priprava: Brancinovim filejem odstranimo kožo in koščice, jih popramo, solimo ter namažemo z baziličnim pestom. Opran paradižnik narežemo na tanke rezine, ki jih postavimo na fileje. Krompir operemo in olupimo ter ga prav tako narežemo na tanke rezine (čips). V pekač damo papir za peko, ga premažemo z oljem, zložimo nanj rezine krompirja, nanj postavimo ribje fileje, ki jih pokrijemo z rezinami krompirja. Vse skupaj malo posolimo, premažemo z oljem in spečemo, da postane krompir zlato rumeno zapečen.

Zraven damo poljubno prilogo.

KREMNA PARMEZANOVA RIŽOTA Z BUČKINIM PESTOM IN PEČENO KAPESANTO

Sestavine (za 4 osebe)

- 300 g riža carnaroli

- olivno olje

- 100 g masla

- sol

- 80 g parmezana

- nežna goveja juha

- 100 g bučk

- 25 g pinjol

- 20 g ovčjega sira

- 20 g parmezana

- 4 kapesante

- beli poper

- sveži timijan

Priprava: Na olivnem olju rahlo prepražimo riž, zalijemo s toplo govejo juho in solimo. Riž počasi kuhamo ter po potrebi zalivamo. Vsakokrat ko zalijemo, dodamo malo masla, s čimer postaja rižota kremasta. Proti koncu rižoti dodamo še nariban parmezan in malo olivnega olja, vse skupaj dobro premešamo.

Oprane bučke narežemo na tanke rezine, jih posolimo in opečemo. Bučke dobro ohladimo. Ohlajene bučke, pinjole, ovčji sir in parmezan dobro zmiksamo, vzamemo iz mešalnika, po potrebi dosolimo ter prilijemo olivno olje. Na rahlo premešamo in pazimo, da olje prekriva pesto.

Kapesanto solimo, popopramo in jo opečemo na olivnem olju.

Pripravimo dekoracijo (sveži timijan, parmezanova mrežica).

Pripravljeno rižoto postavimo na krožnik, jo prelijemo z bučkinim pestom in nanj damo popečeno kapesanto. Rižoto poljubno okrasimo.

Komentarji (0)

RSS komentarji