Cristino, kot ji preprosto pravijo v njeni domovini, so oktobra letos drugič zapored izvolili za argentinsko predsednico.

Cristino, kot ji preprosto pravijo v njeni domovini, so oktobra letos drugič zapored izvolili za argentinsko predsednico. Podprlo jo je več kot 50 odstotkov volivcev, kar je velikanski uspeh. Njen soprog, nekdanji argentinski predsednik Nestor Kirchner, je pred dobrim letom dni namreč nenadoma umrl in ostala je brez najpomembnejšega političnega zaveznika. Mnogi so napovedovali, da bo to konec Cristinine politične kariere. Ne bi se mogli bolj motiti.

Zakonca Kirchner sta veljala za najvplivnejši in najmočnejši argentinski par. Nestor se je na položaj argentinskega predsednika zavihtel maja 2003, ko je bila Argentina popolnoma na tleh zaradi velike recesije, ki jo je prizadela. Njegovo vlogo pri reševanju argentinskega gospodarstva primerjajo z vlogo Franklina Delana Roosevelta v ameriški gospodarski krizi. Ko je Kirchner prišel na oblast, se je moral spopasti tako z mogočnimi lobiji vplivnih denarnih mogotcev kot z mnenjem ekonomskih strokovnjakov, ki so trdili, da bo njegova politika državo pahnila v katastrofo. Tudi oni se ne bi mogli bolj motiti.

V moževi senci
Njegovo predsedovanje bo ljudem ostalo v spominu po trdih pogajanjih, ki jih je vodil z Mednarodnim finančnim skladom, stabilizaciji argentinskega gospodarstva in visoki gospodarski rasti. Pod njegovim predsedovanjem Argentina ni bila več le lutka v rokah »velike sestre« ZDA, saj ni nič več ubogljivo izpolnjevala njenih ukazov. Namesto tega je Kirchner Argentino tesno povezal z drugimi latinskoameriškimi državami, kot sta Venezuela in Bolivija. Potem ko je postal predsednik, je postal tudi generalni sekretar organizacije UNASUR, mednarodne povezave latinskoameriških držav.

Nestorju ob strani je vseskozi stala danes 58-letna soproga Cristina. Spoznala sta se na univerzi leta 1975, kjer je Cristina diplomirala iz prava, med študijem pa je bila levičarska aktivistka. Nestor je bil od nje starejši kar 20 let, poročila pa sta se po šestih mesecih znanstva. V zakonu sta se jima rodila dva otroka, hči Florencia in sin Maximo. Iz Buenos Airesa sta se preselila v njegovo domačo regijo, južno provinco Santa Cruz, in oba začela politični vzpon. Leta 1991 je bil Nestor izvoljen za guvernerja Santa Cruza in delo opravljal več mandatov, Cristina pa je prevzela funkcijo njegove namestnice. Do leta 2003, ko je bil Kirchner izvoljen za predsednika Argentine, je bila Cristina že senatorka z močnimi zvezami v kongresu in v njem strastno zagovarjala moževo politiko.

Dvoboj prvih dam

Leta 2005 se je dokončno utrdila na položaju, ko je bila znova izvoljena v kongres. V provinci Buenos Aires je s 46 odstotki glasov premagala Hildo Gonzales, ženo nekdanjega argentinskega predsednika Eduarda Duhalde, bitko pa so mediji razglasili za »bitko žena«. Še pomembnejši je bil vpliv, ki ga je imela na svojega moža Nestorja. Med njegovim predsedovanjem ta menda ni sprejel nobene pomembne odločitve, ne da bi se najprej posvetoval z ženo. Kot senatorka si je pisarno uredila kar v moževi predsedniški palači, kar je izzvalo ostre kritike opozicije, Kirchnerjeva pa je očitke zavrnila, češ da ji majhna pisarna pripada že kot prvi dami. Skoraj neizogibne so bile tudi primerjave z Evito Peron, ženo legendarnega argentinskega predsednika Juana Perona. Toda med njima je pomembna razlika: Evita nikoli ni bila izvoljena na položaj argentinske predsednice, Cristini pa je oktobra letos to uspelo že drugič zapored.

Komentarji (0)

RSS komentarji