 | Brane je človek, s katerim je izjemno prijetno kramljati - o čemer koli. O politiki ali o seksu.
|
Z Branetom Kastelicem se poznava že vrsto let, zato mi morate oprostiti, ker sva se tikala. In takrat, ko sva se spoznala in pogovarjala vse mogoče, mi je zaupal, da je bila njegova žena Nevenka edina, ki mu zjutraj, ko se je zbudil ob njej, ni šla na živce.
To definicijo ljubezni sem si zapomnila vse do danes. Brane je človek, s katerim je izjemno prijetno kramljati - o čemer koli. O politiki ali o seksu.
Brane, videti in slišati si kot oseba, ki je zelo zadovoljna z življenjem. Zakaj imam tak občutek?
Morda bo zvenelo saharinsko, vendar je tako in nič drugače: glavni vir mojega osebnega zadovoljstva in veselja so že dolgo moji trije otroci. Morda sem v življenju razočaral nekaj žensk, vendar sem prepričan, da svojih otrok nisem nikoli. Mislim, da so zato tako značajsko lepi ljudje. Enako pomembno vlogo je pri tem imela tudi njihova mati, moje dolgoletno dekle in žena Neva. Znam ločevati pomembne in nepomembne reči v življenju in se ne obremenjujem z nepomembnimi, posebno ne s tistimi materialne narave. Pa še optimist sem, čeprav je zadnje čase to čedalje težje. Velik vir zadovoljstva je bila vedno tudi erotika. V teoriji in praksi. Če je tu vse v redu, je vse v življenju veliko lažje in imaš veliko smejalnih gubic.
London je že nekaj časa tvoj prvi dom. Se je bilo težko navaditi, vživeti v tuje okolje?
Niti ne, ker je bilo novo življenjsko in delovno okolje prijazno in vljudno in ker je bilo sredi osemdesetih let za nekoga, ki je prišel živet v London iz takrat še »Jugoslovenije«, vsak dan polno novega in zanimivega. Prva leta, dokler sem bil sam, sem kot obseden hodil na koncerte, v gledališče, v galerije, spoznaval dnevni in nočni London. Vseeno sem obupno pogrešal Nevo, družino in prijatelje v Sloveniji in se ničkolikokrat hotel vrniti. Najtežje je bilo zato, ker je bil to nov začetek, zaslužek na BBC-ju pa je bil na začetku za zjokat.
Bodo tvoji otroci dobili delo v Londonu? Kakšno izobrazbo imajo, kaj jih veseli?
Če sklepam po najstarejšem, 22-letnem Adrianu, ki je lani diplomiral iz poslovnega upravljanja, zaradi kriznih časov ne bo šlo gladko. Že tretji mesec zaman intenzivno išče službo, primerno izobrazbi in željam. Dobil je že najmanj petnajst košaric. Potencialni delodajalci mu sicer pravijo, da je inteligenten in entuziastičen, vendar vsi ponavljajo refren: nimaš izkušenj. Kaže, da jih bo moral dobiti tako, da bo kakšno leto delal zastonj, kar je v Britaniji vse bolj razširjena »krizna« praksa. Upam, da bo Annabel prihodnje leto lažje dobila službo, ker bo sociologinja, ti pa imajo (poleg psihologov) veliko dela zaradi grdega časa, v katerem živimo. Vse tri veseli veliko reči. Adrian je vsestranski športnik. Skoraj vsak dan greva skupaj na fitnes, občasno igrava tudi tenis. Poleg tega tudi boksa in je nogometni vratar. Več let ga je zanimala glasba, imel je celo rokovsko skupino, v kateri je igral solo kitaro, na kateri se zdaj nabira prah. Tudi punce ima zelo rad. To lahko rečem tudi za veliko mlajšega Aarona, ki je imel do enajstega leta dve angleški in po eno dansko-švedsko in norveško simpatijo. Tudi on ima uživa v športu in ima najhitrejše noge v družini. Posebno rad ima nogomet in ragbi ter je kapetan ragbijskega moštva na novi šoli - wimbledonskem kolidžu. Vsi trije so od nekdaj radi risali in slikali. Annabel ima rada modo, redno hodi na fitnes, igra netball. Vsi trije imajo zelo veliko prijateljev.
Preberite tiskano izdajo revije Obrazi (izid: 1.12.2011) in si preberite tudi o Branetovi neprikriti ljubezni do ženskega spola in njegove koristne nasvete za moške.
 |
ZGODBE 
RSS komentarji