 | INTERVJU: Tim Daly, zvezdnik serije Zasebna klinika: ''Na televiziji pa talent bolj pride do izraza – če ga imaš, seveda.''
|
Gledalci v Sloveniji, od koder prihajam, so vas pred dolgimi leti spoznali v humoristični nanizanki Krila, a menda imate gledališče veliko raje kot televizijo?
Res je. Kolikor se le da, se vračam na gledališke odre, in moj načrt je, da se bom, ko se konča nanizanka Zasebna klinika, spet intenzivneje posvetil igranju na odrskih deskah.
Kako to, da vam je tako pri srcu?
Morda najbolj zato, ker tam igranje poteka pred gledalci. Saj to ni vedno dobro, ker ti kdaj preprosto ne uspe vzpostaviti nekega stika z njimi, a kadar ti uspe, je to čarobno. Všeč mi je, da v gledališču ni ponavljanj, ni spreminjanja scenarija v zadnjem hipu – predstava je postavljena in kakršna je, je. Ni montaže, ni izrezovanja kadrov ... Igralec ima v rokah vse niti.
Kaj pa igranje v filmih?
To me ne pritegne tako zelo, imam pa že raje televizijo. Veste, zdi se mi, da je večina filmov zadnjega časa narejena za to, da zabava. V televizijskih nanizankah pa lahko prikažemo precej več drame. Poleg tega je moje mnenje, da moraš biti za televizijo boljši igralec. V filmih je vse veliko, vsebujejo posebne učinke in stvari, ki pritegnejo gledalčevo pozornost, ki morda ne bo opazil slabe igre. Poleg tega jih snemajo dlje časa, enemu samemu prizoru posvetijo precej več posnetkov in nato izberejo tistega, ki je res najboljši. Na televiziji pa talent bolj pride do izraza – če ga imaš, seveda.
Zakaj, mislite, je serija Zasebna klinika v trenutku pritegnila toliko gledalcev?
Verjetno ima ogromno zaslug za to avtorica serije Shonda Rhimes (ki je ustvarila tudi Talente v belem, op. p.). Pri njej mi je zelo všeč to, da ni previdna do gledalcev. Vseeno ji je, če se gledalci razburijo ob gledanju serije, in prav to, ta strast, ki jo ljudje začutijo med gledanjem, je po mojem mnenju ključna za uspeh. Tudi če se ne strinjajo vedno z dogajanjem na malih zaslonih, je vseeno – ključno je, da le-to v njih vzbudi neka čustva.
Nekje sem zasledila, da je bila ena od vaših otroških želja prav ta, da bi postali zdravnik. Je to res?
Res je. Ko sem bil otrok, sem imel pravzaprav ogromno želja – od tega, da bi bil zdravnik, pa gasilec, policist, astronavt … Kmalu pa sem ugotovil, da katerokoli kariero bom izbral, bom to počel vse življenje. Druga najboljša izbira pa je bila, da postanem igralec in lahko vse te poklice preizkusim kot igralec.
Vaš lik, dr. Pete Wilder, je zdravnik, ki se ukvarja z alternativno medicino. Vi verjamete vanjo?
Seveda! Čeprav se mi zdi izraz ‘alternativna’ precej neprimeren. Če boš nekemu Kitajcu dejal, da je akupunktura alternativna medicina, vas bo čudno pogledal in rekel, da nikakor ni. Da jo na Kitajskem uporabljajo že tisočletja. ‘Alternativna’ je pač za nas, zahodnjake. In prav zato mi je všeč izraz, ki smo ga v Ameriki začeli uporabljati pred kratkim: ‘komplementarna’ medicina. Saj vsi vemo, da tumorja ne boš šel zdravit z akupunkturo, vnetje sinusov pa že mogoče.
Radi igrate dr. Wilderja?
Zelo! Všeč mi je, ker je malce skrivnosten, zdi se mi precej zanimiv. Zanimiva je tudi njegova osebna plat – po eni strani hoče spraviti v posteljo vsako privlačno žensko, ki mu prekriža pot, po drugi strani pa se mi zdi, da je globoko v sebi pripravljen na resno razmerje.
Vi vsekakor niste kakor on, saj ste že 27 let srečno poročeni. Kakšna pa je skrivnost, da človek v Hollywoodu ohrani trden zakon?
Mislim, da je prava rešitev v tem, da zasebnost ohraniš zase in je ne deliš z mediji in javnostjo. (smeh)
Kakšni pa so vaši spomini na serijo Krila?
Zelo lepi! Rad sem sodeloval v tej seriji, tudi zato, ker sta bila moja otroka takrat še zelo majhna, mi pa smo imeli zelo fiksen urnik, tako da sem bil lahko vzoren očka v času, ko sta me najbolj potrebovala. Dolgih osem let sem vsak večer prišel domov na večerjo, nisem zamudil niti ene šolske predstave in imel sem čas, da sem se jima v celoti posvetil. Seveda pa obstaja tudi slaba stran takega dela – da je precej omejeno in da kot igralec ne moreš preveč eksperimentirati, kar te sčasoma začne motiti.
Vloga očeta vam pomeni veliko, v seriji pa pogosto ‘zdravite’ tudi otroke. Kako gledate na to – vam je teže snemati prizor, kjer je bolnik otrok, kot tistega, kjer vaš lik zdravi odraslega pacienta?
Teže z vidika tega, da sem tudi sam oče, ne. Teže z vidika igralca pa. Saj veste – zlasti zelo majhni otroci vedno jokajo takrat, ko bi se morali smejati, in obratno ... Predvsem pa ob snemanju takih prizorov vedno jezno pomislim na to, kakšni starši so svojega otroka prijavili za snemanje takšne serije. Otroci naj bodo otroci, ne pa da jih starši že od prvih mesecev silijo v igralski poklic.
Kaj si za svoj lik želite v prihodnosti?
Hm ... Pete mi je res všeč, in če mi je nekdo všeč, mu običajno želim vse dobro. A če je vse dobro in vse teče gladko, je to precej nezanimivo igrati, zato upam, da se bo njegovo življenje čim bolj zapletlo ... (smeh)
 |
ZGODBE 
RSS komentarji