Ko je Robert Friškovec pred leti začel delati kot zaporniški duhovnik in koordinator zaporniške pastoralne dejavnosti, so se vsi spraševali, zakaj mu je tega treba.

Ko je Robert Friškovec pred dvanajstimi leti začel delati kot zaporniški duhovnik in koordinator zaporniške pastoralne dejavnosti, so se vsi spraševali, zakaj mu je tega treba. Tudi zaradi njegovega pojavljanja v javnosti je danes takih vprašanj čedalje manj. Je človek, ki se prepušča izzivom, in duhovnik, ki ravno v tem času sprejema precej prošenj za poroke. Na leto poroči približno 25 parov. Je zaželen, saj je njegov poročni obred dinamičen, marsikatera pridiga pa skoraj stand-up komični nastop. Božič že nekaj let preživlja po slovenskih zaporih.

Verjetno bi bil Friškovec v življenju še bolj zadovoljen, kot je videti, če bi po šestih letih neuspešnega iskanja v okolici Ljubljane našel zemljišče (po dostopni ceni) za gradnjo objekta za center Glejte, človek. V njem bi našlo prostor vseh osem programov, v katerih deluje in ki sestavljajo zaporniško pastoralno dejavnost. Gre za priložnost, ki jo želi ponuditi nekdanjim zapornikom, saj se mnogi po vrnitvi iz zapora ne znajdejo. Zato se je pogosto lažje vrniti na stara pota.

Bliža se božič, ki sicer ni največji krščanski praznik, je pa najbolj priljubljen. Zakaj je tako?
Ker ima posebno vsebino: družinsko vzdušje in dimenzijo otroka. Vsak človek ima v sebi nekaj tiste nostalgije, češ, kako je bilo krasno v otroštvu, pogreša spontanost, igrivost. Morda odraslim zmanjkuje otroškosti in božični čas jo v nasprotju z veliko nočjo prinaša. V ta hladni čas prinaša neko toplino, tak topel občutek.

Tudi tistim, ki niso verni?
Mislim, da ja. Tudi na polnočnici opažam ljudi, ki niso verni. Maša sredi noči, zbranih je mnogo ljudi, čuti se povezanost - to je nekaj posebnega.

V teh norih časih pogosto pozabljamo na pomen božiča, mislimo samo na darila, nakupovanje, hitenje. Kako se tega znebiti in se umiriti?
Zame je najprej pomembno, da si postavim vprašanje: Ej, Robi, kaj se dogaja? Da si rečem: kaj brez zveze hitiš - iste stvari bodo opravljene tudi s pol manjšo hitrostjo. Pomembno je, da človek zazna ta ritem, v katerega ga spravljajo zunanje okoliščine. In drugič, kaj želim od božiča? Danes se ne sprašujemo več po vsebini, temveč dojemamo praznik kot zgolj en prost dan več. Prav zaradi razlike med zunanjim bliščem in osebnim doživljanjem se v teh prazničnih dneh pojavlja ogromno notranjih stisk. Odnosi so prazni.

Komentarji (0)

RSS komentarji