Ekskluzivno od dopisnika iz Zagreba: intervju z Dinom Merlinom, ki jutri nastopa na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.

Polna štiri leta so bila potrebna po albumu Burek, da nam je Dino Merlin, 45-letni nadarjeni pop čarovnik iz Sarajeva, ponudil trinajst novih pesmi oziroma dobro uro sijajne pop glasbe. Gre seveda za njegov deseti studijski album Ispočetka, ki ga je letos izdal za tržišče Slovenije in Hrvaške, kjer ima ogromno oboževalcev. Album je med drugim navdušil tudi zaradi duetov s Harijem Varešanovićem, Vesno Zmijanac in Tonijem Cetinskim, Dinovi oboževalci pa že komaj čakajo soboto, ko ga bodo v živo videli na Gospodarskem razstavišču.

Zasebno je ta vrhunski glasbenik izjemno inteligentna, topla in iskrena oseba in človek, s katerim je res lepo klepetati. Skoraj je ni teme, o kateri nima svoje zgodbe, teorije ali filozofije, njegova zgodba o uspehu pa je skoraj hollywoodska – od skromnega bosanskega dečka iz delavske družine je odrasel v veliko pop zvezdo, ki uživa v kultnem statusu. A za ta status se je moral še kako boriti. Saj veste – nič v življenju nam ni podarjeno ...

Pred vašim zadnjim albumom je bilo kar nekaj let premora. Se za izdajo Ispočetka skriva kaj resnice v stavku legendarnega kantavtorja Arsena Dedića: "Znova sem dobil napad talenta!"?
Že dolgo nazaj sem nekje prebral to izjavo velikega Arsena in res gre za neverjetno naključje, da se lahko poistovetim z njo. Kar nekaj stvari v svoji karieri dolgujem prav Arsenu. Ko sem leta 1986 objavil svoj drugi album Teško meni sa tobom, a još teže bez tebe, sem se udeležil neke prireditve na Kozari, na kateri je med drugimi nastopal tudi Arsen, ki je bil tedaj že uveljavljen kantavtor. Nastopali smo pred pomembnimi politiki, jaz pa sem po nastopu strmel le v Arsena, ker se mi je zdel resnično človek, vreden občudovanja. Po koncu prireditve me je povabil do svojega avta in rekel, da mi želi pokazati, kaj posluša med vožnjo. Tam sem zagledal svojo kaseto, on pa me je pogledal in dejal: "Iz tebe še nekaj bo!"

To si boste verjetno zapomnili do smrti ...
Res je, to mi je dalo spodbudo, saj je Arsen resnično nadarjen in izjemen človek.

Kako se je Dino spremenil od takrat do danes?
Od takrat je minilo 22 let. Vse moje pesmi, vsak verz, vsaka nota in koncert v tistem času je bil boj za golo preživetje. Za razliko od mnogih kolegov sem otrok delavske družine, moja starša sta bila ločena in moral sem se znajti v življenju. Nikoli se nisem branil fizičnega dela, dela v tovarnah, v nočnih izmenah ... Vse moje nadaljnje življenje je bilo pravzaprav beg od teh nočnih izmen in v tem begu sem ustvarjal pesmi.

Danes pa, kolikor mi je znano, živite precej razkošno.
Prej je bil čas kruha in iger, danes pa je čas šampanjca in kaviarja. (smeh)

A vedno moraš računati na to, da se lahko (ne glede na to, kako bogat ali uspešen si) že čez leto dni znajdeš na začetku, če se s teboj poigra usoda.
Točno! Samo bedaki so popolnoma brezbrižni in se počutijo varne v teh sanjah, za katere mislijo, da bodo trajale večno. Jaz sem se vedno boril in nikoli nisem ničesar prepustil naključju. Verjamem v stavek, da trenutek za predajo ne obstaja! Všeč mi je tudi misel velikega Brechta: "Bori se, ker če se boriš, lahko kako bitko tudi izgubiš. Če se ne boriš, si se že vnaprej predal!" Jaz sem šel skozi življenje intuitivno in sem se vedno boril, zdaj pa sem tu, kjer sem.

V čem je simbolika naslova albuma Ispočetka?
Ljudje smo vedno na začetku. Midva sva zdaj šele na začetku tega intervjuja. Jaz sem na začetku svojega koncerta v Ljubljani ... Konec ne obstaja, vedno obstajajo le novi začetki. Po 24 letih na estradi sem vedno, ko sedem za mizo s praznim listom papirja v rokah in začnem ustvarjati novo pesem, na začetku. Sem 'free lancer' in vedno sem na meji. Tudi Bono Vox je nekoč rekel: "Ko moji kolegi, ki so filmski režiserji, posnamejo slab film, občinstvo čaka njihov naslednji, boljši film. Ko glasbenik posname slab album, pa občinstvo začne iskati novega glasbenika!" Usoda glasbenikov je, da smo vedno na meji.

Ali zato ker ste že dosegli nek nivo priljubljenosti in ljudje več pričakujejo od vas, teže ustvarjate nove pesmi? Ali morda laže, ker imate že toliko izkušenj in dolgoletnega zaleta?
Zanimivo vprašanje. Pravzaprav nikoli ne razmišljam na ta način. Stih ali melodija prideta sama po sebi in to je vse, kar je zame pomembno. V tistem trenutku me ne zanimajo niti zdravje niti status niti denar ... Le to, da ujamem to nit navdiha in da se povežem s tem bistvom, zaradi katerega živim. Starejši ko sem, bolj moje življenje postaja administrativno, bolj razum prevladuje nad srcem. Od tega ne bežim, a si želim, da bi srce vendarle premagovalo nad razumom. Jaz delujem na ta način.

Ste zdaj, ko ste bolj sivi, tudi bolj strogi do sebe?
Da. Vidite, spet se vračava k isti besedi: ispočetka. Če bi lahko spet začel od začetka, marsičesa ne bi naredil, ne bi izrekel ... Globalno gledano pa, če bi človeštvo lahko začelo znova, se gotovo ne bi še enkrat dogajale vojne, holokavsti in podobne tragedije.

Koliko prijateljev ste izgubili na svoji poti od revščine do današnje 'faze' svile, šampanjca in kaviarja, kakor ji pravite?  
Če vam povem zelo neskromno, sem v tem poslu na vrhu. Na vrhu pa ni prijateljev. Tega se morate zavedati. Imam svojo družino, poskušam biti solidaren do ljudi, do katerih moram biti, nisem pa niti prvi niti zadnji človek, ki je na svoji poti izgubil prijatelje, ne da bi sam vedel, kako se je to zgodilo. Nekega dne se ozreš okoli sebe in ne vidiš nikogar. To ni ne dobro ne slabo, to preprosto tako je.

Živimo v materialističnem času – kakšen je vaš odnos do denarja?
Sem v fazi, ko je vprašanje denarja zame 'passe'. Ko sem prihajal na intervju, sem v avtu poslušal svoj album, vmes pa me je klical menedžer in mi poročal o honorarjih, ki so mi jih izplačali, in se pritoževal o tistih, ki še niso plačani ... Jaz pa sem samo poslušal glasbo. Zdaj sem v fazi, ko imam dovolj denarja, a nimam dovolj časa, da bi na primer šel v trgovino in si kaj kupil. (smeh)

DRUGI DEL INTERVJUJA Z DINOM MERLINOM PREBERITE JUTRI NA WWW.REVIJAOBRAZI.SI!

Komentarji (0)

RSS komentarji