Odkar je odšel Iztok, zanjo in za Boruta pa tudi za rokometni svet nič več ne bo, kot je bilo. Ne more biti.

Težko mi je bilo poklicati Jasenko Puc, ženo Iztoka Puca, ki je veljal za enega najboljših rokometašev na svetu. Iztok je v bolnišnici v San Diegu umrl pred mesecem dni zaradi raka. Zanj je izvedel šele na začetku leta. 43-letna Jasenka, s katero sta imata 21-letnega sina Boruta, je bila ves čas ob njem - od trenutka, ko je zvedel, da na videz nedolžne bolečine v hrbtu pomenijo nekaj najhujšega, pa vse do njegovega zadnjega diha.

Življenje, ki ga bo Jasenka odslej v celoti posvetila sinu Borutu, uspešnemu tenisaču, se bo počasi vrnilo v ustaljene tirnice. A odkar je odšel Iztok, zanjo in za Boruta pa tudi za rokometni svet nič več ne bo, kot je bilo. Ne more biti.

Jasenka, najprej vam izrekam globoko sožalje ob smrti moža, vašega Iztoka. Kako se spopadate s tem,  da ga ni več v vašem življenju?

Hvala lepa za sožalje. To so zame zelo težki in boleči trenutki. Iztoka sem spoznala z osemnajstimi leti in z njim preživela 25 let, torej več kot s svojimi starši, saj sem zdoma odšla pri osemnajstih. Mislim, da vam to pove dovolj o tem, kako sva bila povezana in kako sva bila navajena drug na drugega. Še vedno ne verjamem, da Iztoka ni, da mi ne bo zazvonil telefon in se bo izpisalo njegovo ime, da me ne bo vprašal, kaj si želim danes za kosilo, da me ne bo poklical in mi rekel, naj pohitim, ker me pogreša ... Ne morem verjeti, da se ne morem več posvetovati z njim, vsako jutro predebatirati novic, najinega posla, Borutovih tekem, da ne bova skupaj trepetala, ko bova na internetu spremljala Borutov rezultat, da ne bova skupaj sedela na najini plaži v Novalji in da se navsezadnje ne bom nikoli več prepirala z njim, kar je bilo pri naju normalno - saj sva oba močni osebnosti z močnimi stališči. Toda tudi s temi prepiri - lepše rečeno, intelektualno »nadmudrivanje« - sva se pravzaprav še bolj spoznavala, zbliževala, spoštovala in res ni bilo ničesar na svetu, kar bi naju lahko ločilo ... Razen, žal, smrti ...

Bili ste zelo povezana družina: z Iztokom sta se zaradi sina Boruta preselila v Ameriko, da bi lahko naredil kariero v tenisu?

Res je, Borut je kot nadarjeni junior v tenisu dobil sponzorja, ki je vso družino preselil na Florido, da bi imel Borut najboljše razmere za teniški razvoj. Za naju z Iztokom je bilo čisto normalno, da narediva to, kar bo otroku dalo najboljše možnosti za prihodnost.

Kako je Borut sprejel in preživljal očetovo smrt?

Zelo težko, čeprav je bil z njim skoraj do zadnjega dne in se je zavedal njegovega zdravstvenega stanja ... Iztok in Borut sta se zadnjič videla na letališču v Sarasoti, ko sva z Iztokom poletela v San Diego. Takrat je Borut na letališču zajokal in rekel moji mami, da misli, da ga je zdaj poljubil zadnjič ... Iztok ga je oboževal, bil je smisel njegovega življenja, na svetu ni bilo ničesar, česar ne bi napravil zanj, in Borut je to močno občutil. Še vedno ne more spati, toda kljub temu trenira še več in še resneje, ker mislim, da hoče za svojega očeta uresničiti vse, o čemer je Iztok sanjal in za kar je trdil, da je Borut sposoben doseči v tenisu. Sinu je ostal močan motiv, ki mu bo, upam, pomagal prebroditi te težke trenutke.

Trenutno ste na Hrvaškem, ampak verjetno se boste vrnili v Ameriko?

Da, na začetku januarja se bom z Borutom in njegovim trenerjem vrnila na Florido, ker bo Borut tam igral tri turnirje. V ZDA živimo že osem let, tam imamo tudi podjetje, čez leto dni bom dobila tudi ameriški vizum, tako da je Florida pravzaprav moj dom.

Komentarji (0)

RSS komentarji