 | Tokrat smo se ustavili v hiši, kjer je svoj dom našla naša prva veleposlanica Brazilije v Sloveniji s svojim možem.
|
S fotografom naju je prijazno sprejela v svojem domovanju, kjer ne manjka spominov iz njene domovine.
Gospa Débora Vainer Barenboim se je le malo pred našim obiskom preselila v svoj novi dom, kjer se res počuti kot doma. Po dolgi karieri v diplomaciji je lani postala prva brazilska veleposlanica v Sloveniji. Naša mala dežela jo je prevzela, pravi, in nedvomno ima s tem veliko opraviti tudi njen mož, dr. Štefan Bogdan Šalej, ki je v Braziliji deloval dolga leta in bil med drugim tudi častni konzul. Spoznala sta se, ko je gospa veleposlanica delovala kot direktorica oddelka za centralno Evropo na brazilskem ministrstvu za zunanje zadeve, gospod Šalej pa je bil častni konzul Slovenije v Braziliji. "Nekega dne me je obiskal in ugotovila sem, da se pogovarjam z zelo zanimivim gospodom," se namuzne simpatična Brazilka. "Od takrat je minilo že več kot enajst let."
SLOVENSKI SAMOUK
Samo zato, ker njen mož govori tekoče portugalsko, pa gospa veleposlanica ni zanemarila svojega izobraževanja na področju slovenskega jezika. "Kar sama sem se lotila učenja," se nasmehne, "v roke sem vzela knjigo o slovenščini in se učila." Hkrati pa prizna, da veliko besed in izrazov pridobi v pogovoru z ljudmi in s predanim poslušanjem njihovih izrečenih besed. A tisto, kar jo najbolj moti pri tem, da ne zna našega jezika, je to, da ne more prebirati naših časopisov. "Lahko bi trajalo ure, da bi prebrala nekaj stavkov s slovarjem v naročju," potoži. Pravi, da ji veliko pomeni dobra informiranost, saj je več kot pomembna za njen poklic. "Čeprav je Slovenija majhna država, pa je nivo politične aktivnosti v njej zelo visok; ljudem je veliko do tega, da vedo, kaj se dogaja in so v dogajanje vpleteni. Kar je zelo dobro."
V hiši, kjer lahko tako sprejema goste kot se umakne pred svetom, ima veleposlanica tudi čisto svojo kuhinjo. Posebno mesto pa imajo knjige, za katere gospa pravi, da zavzamejo večino njene prtljage. Vendar življenje stran od domače Brazilije v Sloveniji ni tako slabo, saj sta jo že kar nekajkrat obiskali tudi njeni hčerki.
LJUBITELJICA UMETNOSTI
Njena ekscelenca Débora Vainer Barenboim pa je tudi velika ljubiteljica umetnosti, zato številne stene v njenem domu krasijo slike različnih umetnikov; tako slovenskih kot brazilskih. V glavni jedilnici ima tako veleposlanica celo steno, posvečeno brazilskim umetnicam. Poleg likovne in kiparske umetnosti pa ima izredno rada tudi pisano besedo; knjige so namreč njena velika ljubezen. Ko je bila še študentka, je kar nekaj let preživela v Parizu, zato, pravi, še danes čuti povezanost s francosko literaturo. Poleg knjig, ki so povezane z njenim poklicem, ima tako izredno rada knjige francoskih avtorjev; ne le klasičnih, že priznanih del, pač pa tudi romane sodobnih piscev.
Če pa ima čas, se z veseljem poglobi v biografije; pogosto so to knjige o življenjih umetnikov, filozofov ali političnih figur. Med slovenskimi avtorji so ji še najbolj všeč dela Draga Jančarja; ker pa včasih rada prebere kakšno filozofsko besedilo, je seveda polna hvale za dr. Slavoja Žižka. Čeprav ji je Slovenija ljuba, pa svojo domačo deželo včasih tudi pogreša. "V prvi vrsti seveda pogrešam družino," se nasmehne. "Hitro pa moram priznati, da pogrešam tudi velika mesta. Sem ljubiteljica velemest in prav pogrešam São Paulo. Seveda obstajajo tudi temne plati velemest; med njimi nedvomno prometni zamaški!"
FRANCOSKI DETAJLI
Večina pohištva v hiši je njunega, pravita zakonca, in kar nekaj kosov sta prinesla iz različnih koncev sveta. Tako lahko kaj hitro opazite tudi francoske detajle in vplive in celo majhen zasebni francoski bistro v kotičku v dnevnem prostoru. Opremila sta ga s pianinom, barom in celo pravimi bistrojskimi stolčki in mizicami. Kar veliko je takih detajlov, manjših in večjih, ki na takšen ali drugačen način nosijo spomin na Francijo, kjer je gospa Vainer Barenboim v mlajših letih živela in študirala kar enajst let in bila pozneje v Parizu tudi zaposlena na brazilskem veleposlaništvu. A Francija še zdaleč ni bila edina diplomatska postojanka prve brazilske veleposlanice v Sloveniji; poleg Francije je delovala že v Washingtonu, Mehiki, Avstriji in celo na Haitiju in v Gabonu.
V Sloveniji ni imela težav s privajanjem na okolje, pravi, in tudi slovensko hrano ima zelo rada. "Najraje imam štruklje, kašo in prekmursko gibanico, ki je moja najljubša jed," se namuzne. "Rada imam tudi ribo in svežo solato, česar v Ljubljani ni težko dobiti." Kljub navdušenosti nad slovensko hrano pa prizna, da se trudi jesti tudi brazilsko hrano, ki jo pripravljajo v njeni kuhinji. "Dnevno imamo zmes filipinske, slovenske in brazilske kuhinje."
 |
ZGODBE 
RSS komentarji