 | NA OBISKU: Maja Štamol Droljc in Stane Droljc ter njuna mala posvojenka Žani – kako živijo skupaj? Mi smo jih obiskali – FOTO!
|
Ko vstopiš v hišo modne oblikovalke Maje Štamol Droljc, njenega moža Staneta in male posvojenke Žani Luise, začutiš prijetno toplino, ki nežno objame. Hišica, ki na svoje detajle sicer še čaka, je tista, ki izžareva ljubezen, ki jo Maja in Stane sejeta naokoli. Tako kot sta to naredila pri mali posvojenki Žani, ki naravnost prekipeva od energije.
USPELO JE!
''Odločitev, da posvojiva otroka, je zorela kar nekaj časa; ko sva se sprijaznila s tem, da svojega očitno ne bova imela, sva se lani jeseni odpravila na žalski Center za socialno delo in tam so nama povedali, kaj vse je potrebno, da lahko posvojiš otroka pri nas. Hkrati so nama povedali tudi nič kaj veselo dejstvo, da realnih možnosti za posvojitev v Sloveniji skorajda ni,'' razlaga Maja, ko jo povprašamo, od kod sta dobila mali čudež, in nadaljuje: ''Vseeno poskusiva. V tujini je veliko otrok, ki so v stiskah, nama bo že uspelo ...'' S papirologijo nista imela veliko opravkov. Na Centru za socialno delo so tudi s testi preverjali, ali sta primerna za starša, obiskali so ju doma in kmalu sta Maja in Stane dobila dokument, iz katerega je razvidno, da sta primerna za posvojitelja ter tako dobila zeleno luč.
POT DO ČRNE CELINE
''Vedela sva, da sva odtlej odvisna predvsem sama od sebe. Internet, številni pogovori z znanci, poizvedovanja … Začela sva spoznavati tudi predpise v tujini, ugotovila sva, da preprosto ne bo,'' nadaljujeta zgodbo, ki se je prepletala mimo Makedonije, Filipinov, Bangladeša, pa po potresu mimo Haitija, v Etiopijo, Ukrajino. ''Sledilo je srečanje z Danilom Seničem, direktorjem družbe Nivo, d. d., iz Celja, sicer Žalčanom, ki je prav takrat odhajal v Gvinejo Bissau, kjer je imel poslovne stike. Pošteno povedano, takoj niti nisva vedela, kje natančno je Gvineja Bissau. Pohitela sva s prevodi osnovnih dokumentov v portugalščino. Danilo jih je odnesel v Bissau, tam jih je predal odvetniku, za pomoč pa je zaprosil tudi pastorja v tamkajšnji cerkvi.'' Vse skupaj je kmalu postajalo bolj oprijemljivo.
''Jaz sem se spomnila, da tudi eden mojih dobaviteljev blaga prihaja iz Gvineje, živi pa v Ljubljani. Seveda sem mu razložila, kakšne so najine želje, in spet se je pokazalo, da je za uresničitev želja potrebno malce sreče. Njegova sestra Celestina je kot svoje življenjsko poslanstvo sprejela tudi skrb za 17 otrok, ki jih je posvojila in so stari zdaj že od 10 do 27 let. Kmalu sva izvedela, da ona pozna mamico, ki ji je umrl mož in sama ne more skrbeti za štiriletnega sina in takrat štirimesečno deklico …'' razlaga Maja, polna navdušenja. Takoj naslednji dan sta kupila letalski karti za Bissau. Ko pa sta prispela, ju je tam čakal Mario, prijatelj Majinega znanca iz Ljubljane, ki je prav tako študiral v nekdanji Jugoslaviji, in jima bil s svojo srbohrvaščino in na sploh ustrežljivostjo ves čas pomembna opora.
LJUBEZEN NA PRVI POGLED
''Že naslednji dan je bila prva pot k Celestini. V primestju glavnega mesta smo se po razdrapani makadamski poti pripeljali pred lično a skromno zidano stavbo, kjer smo že ob vhodu na dvorišče zagledali dekle, ki je imelo v naročju ljubko deklico, dojenčico. S Stanetom sva se spogledala, češ, ko bi midva imela takole …'' razlaga ganjeno in doda, da je Celestina takoj vprašala, ali želita videti deklico. Bila je Žani Luisa. ''Ko naju je zagledala, je stegnila roke proti meni, vzela sem jo v naročje in – bila je ljubezen na prvi pogled. Nič več nisva razmišljala o turističnem potepanju, pozabila sva na najin razmislek, da bi bilo otroka pametno prej pregledati pri zdravniku, pozabila sva na vsa vprašanja, ki sva jih imela. Njen nasmeh, dobra volja, ki jo je ves čas izžarevala, ljubkost … vse skupaj je bilo nepopisno.''
Druščini se je pridružila še mamica Odette, ki je Maji in Stanetu povedala svojo zgodbo. Živi v plemenu, nekaj deset kilometrov iz glavnega mesta. Mož ji je umrl, zaslužka na vasi ni. V šolo ni nikdar hodila, tudi sinu je ne more omogočiti. Odločila se je, da vsaj hčerki, ki jo je rodila doma, pomaga v boljše življenje. Pretresljiva zgodba, ki ju ni pustila ravnodušna. ''Skupaj smo bili deset dni. V tem času smo zbirali potrebne papirje, bili na sodišču, družili smo se in Žani je bila vse bolj najina. Mamici sva obljubila, da bova lepo skrbela za Žani, prav gotovo se bomo še kdaj vrnili v Gvinejo. Pred slovesom sva ji tudi povedala, da ji bova poslej vsak mesec pošiljala toliko denarja, da bo lahko poskrbela za sinovo in svoje šolanje in za njune osnovne življenjske potrebe,'' pove Stane.
POT DOMOV
Dobronamernost ljudi sta Maja in Stane spoznala tudi pri pridobivanju potrebnih dokumentov. Vsi so jima bili pripravljeni pomagati, tako da se je vse skupaj uredilo res v rekordnem času. Le na pravnomočnost sodbe je bilo treba počakati osem dni in midva sva se morala zaradi dela vrniti domov. ''Pa v Ljubljani nisva zdržala prav dolgo. Sprva sva načrtovala, da greva po Žani čez tri tedne, pa ni šlo. Stane se je osmi dan vrnil v Bissau. Resda je zaradi vulkanskega peska obtičal za tri dni v Lizboni, potem pa je vendarle prispel k Žani in opravil še zadnje dejanje, vpis v matično knjigo. Zdaj sva v Gvineji tudi uradno postala starša male Žani Luise, rojene 23. novembra 2009 v kraju Mansoa,'' ponosno pove novopečena mamica.
Sledila je pot domov. Mamica in dekleta so okrog polnoči pospremile Staneta in Žani Luiso na letališče. Slovo je bilo zlasti za Staneta ganljivo. Objel je obe, Odette in Žani, in potem sta z Žani odšla v letališko stavbo. Žani je bila na poti v svoj novi dom. ''Čez 17 ur sem ju objela v Benetkah,'' pove Maja z iskrico v očeh in doda: ''Ko mi jo je Stane podal v roke, je delovala negotovo in rahlo prestrašeno, jaz pa sem ji z objemom skušala vliti čim več zaupanja. Ni pomagalo, kljub vsemu je pričela neutolažljivo jokati in z očmi iskati Staneta. V meni je bilo toliko čustev, ki jih zagotovo nisem mogla ozavestiti. Šele po dveh, treh tednih vse skupaj podoživljam in neskončno uživam v vlogi mamice.''
V SANJE JE TREBA VERJETI
''Marsikdo naju je vprašal, zakaj sva se odločila, da tudi v javnosti spregovoriva o posvojitvi. Razlogov je več. Živiva v Žalcu, ki je vendarle razmeroma majhno mesto in se med seboj kar dobro poznamo. Ko gremo po mestu, naju marsikdo ustavi in seveda poklepetamo o naši Žani. Tudi ko prideva v Ljubljano ali Celje, je zaradi svoje temne polti Žani opazna. Ker pa je komunikativna in se vsakomur nasmehne, je seveda pogovorov toliko več. Drugi razlog pa je seveda v tem, da najina izkušnja kaže, da ne velja obupati ob prvi oviri, na katero naletiš. Če si nekaj zares želiš in v to verjameš, potem mora uspeti. Midva sva namreč ves čas tega postopka doživljala ogromno pozitivne energije, morda toliko kot še nikoli v življenju. Prav vsi, s katerimi sva bila v stiku, so nama izkazovali svojo naklonjenost. To se nam vsem trem dogaja še danes. Veliko ljudi postavlja pri tej posvojitvi v ospredje tudi najino odločitev, da pomagava deklici, ki bi imela sicer zelo negotovo prihodnost. Midva sva sicer ob odločitvi za posvojitev morda imela bolj v ospredju najino željo po tem, da imava otroka, šele pozneje sva spoznala, da lahko najina odločitev nekomu tudi korenito spremeni življenje,'' pove odkrito modna oblikovalka. ''Ko sva se konec lanskega leta vselila v novo hišo, sva morda še bolj kot prej občutila, da jo bo prav zapolnil šele otroški vrišč in smeh. In res je tako. Najin nasvet vsem tistim, ki se odločajo za posvojitev, je torej preprost: začrtajte si cilj in uspelo vam bo. Verjemite v to in laže boste premagali ovire, ki se bodo prav gotovo pojavile.''
ŽANI SEJE POZITIVNO ENERGIJO
''Žani je povsod deležna veliko pozornosti. Ko zagleda fotoaparat, se razveseli in smeje pozira, kot da to počne že od nekdaj. Ni videti, da bi jo karkoli utrujalo. Pravzaprav je med ljudmi zelo rada in kjerkoli smo, potuje iz rok v roke. Je deklica z veliko pozitivne energije in navihanimi očkami, ki te ob prvem pogledu očarajo,'' pove oblikovalka in doda, da Žani veliko časa preživi z njo, saj ji delo to omogoča. ''Seveda pa ji želiva oba nameniti čim več časa zunaj svojega dela. Skupaj se zjutraj prebujamo, k sreči je zaspanka kot midva. Iz svoje posteljice se vedno pride 'pocrkljat' še k nama. Nato je na vrsti umivanje, hranjenje, igranje, šele potem odhod v atelje.
Privoščimo si skupne sprehode, sedaj, ko je vroče, čofotanje v bazenčku, knjige zaenkrat služijo bolj za v usta. Zelo pa se pomiri, če ji pojeva. Kadar zvečer že zaspi, si s Stanetom vzameva čas zase, se pogovarjava, poslušava zgoščenke z afriško glasbo, ki so nama jih podarili prijatelji v Bissau, in uživava. Žani to čuti in nemalokrat naju z jokom prikliče in se nama pridruži. Takrat čisto pridno leži v naročju in dremucka, le, da je z nama.''
Mala dojenčica ima tudi svojo škatlico spominov, ki so povezani z Afriko, in v kateri so njeni prvi uhani, uhani njene mamice, letalska karta, zapestnica iz afriških trav, ki ji jo je spletla mamica. Sedaj Maja v škatlo polaga tudi izrezke iz časopisov, ki jih je že po enem mesecu veliko.
Žani pa ima tudi veliko igrač z zgodbami. ''Ima mojega medvedka, kužka, posebej lepi igrački iz svoje mladosti pa sta ji poklonili Stanetovi sestrični Andreja in Monika: račke in medvedke na kolesih, ki jih prav občuduje, saj se gibajo,'' pove Maja. Stane pa doda, da komaj čaka na mesec dni dopusta, ko se bodo odpravili na morje, kar bo za Žani zagotovo prijetno, saj ji vročina prija. In za konec? Maja prizna, da ju mika posvojitev še ene temnopolte punčke, žal pa so zakoni v Gvineji Bissau takšni, da ne moreš posvojiti otroka, če imaš že svojega. ''Midva pa že imava Žani!''
Fotogalerija vsebine Srečna družinica  Mala Žani je najbolj radoveden otrok, ki strahu praktično ne pozna.  ''''Kadar hranjenje prevzame Stane, potem je veselje po celi hiši,'''' se zasmeji Maja in gleda, kako se z Žani igrata.  Mala dojenčica uživa, če lahko je po svoje.  V kuhinji oba rada ustvarjata nove okuse in dobrote, tako Maja kot tudi Stane.  Žani Luisa je Majo očarala, ko jo je videla prvič.  Srečna družinica  Pogled od zgoraj na dnevni prostor je zares nekaj posebnega.  Že na vhodnih vratih Droljčevih nas je pričakal napis, ki nas je opozoril, da tukaj stanuje Žani Luisa.
 |
ZGODBE 
RSS komentarji