76-letni režiser ima za seboj več kot štirideset režijskih uspešnic in približno enako število igralskih vlog.

Woody, ki je svoj rojstni dan praznoval pred kratkim, 1. decembra, se že vse od petdesetih let prejšnjega stoletja navdušuje s svojimi grenkimi besedili, začinjenimi z nevrotičnimi izpadi likov in povezanimi z literaturo, psihologijo in filozofijo ter s spolnimi odkloni in judovskimi humoreskami.

Pretepeni ljubitelj bejzbola
Njegova mama je bila knjigovodkinja v družinski delikatesi, oče pa natakar, ki se je preživljal tudi z graviranjem. Vsa družina je bila judovskega rodu in Woodyjeva starša sta bila, tako kot on, rojena v New Yorku. Oba sta živela na spodnji vzhodni strani Manhattna, Woody in njegova mlajša sestra pa sta bila rojena v Brooklynu. Woodyjevo rojstno ime je Allen Stewart Konigsberg, vendar je povezano z neprijetnimi spomini na otroštvo, zato ni presenetljivo, da ga je že zgodaj spremenil. »Moja starša se nista razumela in moja mama je bila stroga, močna ženska z izjemnim temperamentom,« je povedal. Njegovi stari starši so govorili v jidišu, hebrejščini in nemščini, zato je mali Allen pogosto govoril predvsem nemško, osem let pa obiskoval hebrejsko šolo.

Čeprav so njegovi filmi polni nevrotičnih moških, ki iščejo sami sebe (in srečo) vsepovsod, kamor jih zanese, je mladega fanta zanimal bejzbol, in ker je imel precej močne roke, so ga pogosto izbrali za igranje v šolski ekipi. A to nikakor ne pomeni, da mu humor že takrat ni bil blizu. Ker je kot otrok živel v stanovanju, v katerem sta poleg njegovih staršev domovala tudi njegova teta in njen mož, pogosto pa so jih obiskovali stari starši, se je hitro navadil na glasno izmenjavo mnenj, mahanje z rokami in prisiljeno intimnost družine, ki je na njem pustila globok vtis. Tako je mladi umetnik hrepenel po samoti in miru. Kadar ju je našel, je v najstništvu pisal šale in jih potem prodajal nekemu agentu, ta pa kolumnistom časopisov. V tistem času se je že podpisoval kot Woody Allen in pri sedemnajstih letih je svoje ime tudi uradno spremenil.

Komentarji (0)

RSS komentarji