Empera3zz ni le umetniško ime, ampak je znamka z bogato preteklostjo in sinonim za kakovost ter drznost.

Njegova življenjska zgodba se bere kot hollywoodska uspešnica. Pri petnajstih letih je zapustil družino, bil žrtev posilstva, zabredel v droge in se s talentom in vztrajnim delom rešil omame ter se povzpel prav na vrh. Danes je 32-letni umetnik eden najbolj priznanih slovenskih maskerjev in pravi snovalec modnih smernic v ličenju. Empera3zz ni le umetniško ime, ampak je znamka z bogato preteklostjo in sinonim za kakovost ter drznost.

Bil je uporniški najstnik iz Litije, ki je brez zadržkov izžareval ljubezen do pisanih barv, se zadrževal v dekliški družbi in že zelo zgodaj opravil s predsodki. V domačem okolju je veljal za rajsko ptico, saj je oboževal vse, kar ni bilo v skladu z ozkoglednimi družbenimi normami. Ni se pustil omejevati, celo doma mu niso prišli do živega. Zato se je raje umaknil v Ljubljano, kjer se je boj za obstanek komaj začel. »Že kot otrok sem oboževal dekliška opravila, od kuhanja, stikanja po maminem lepotilnem kovčku in preoblačenja pa vse do plesa, petja in nastopaštva. Vedel sem, da se razlikujem od svojih vrstnikov, a me to nikoli ni oviralo, da bi zato ne počel stvari, ki so zame pomenile svobodo. Rad sem smuknil v različne karakterje pretežno ženskega spola, kar je bilo dovoljeno le en dan v letu. In tako je postal pust moj najljubši praznik, ki sem mu posvetil ogromno časa. Vse leto sem se pripravljal, da se bom lahko prelevil v novo podobo, in pri tem odkrival moč ličil, s katerimi sem obarval obraz. Drugi otroci so bili nad mojimi kostumi navdušeni in marsikdo me je prosil, da mu pomagam. Počasi in vztrajno sem začel premikati meje dovoljenega in v naši soseski so maškare postale že vsakodnevna stvar. Lahko bi rekel, da sem svoje prve maskerske izkušnje dobil z ličenjem sošolk in drugih otrok, ki so bili moje zveste stranke,« se zahihita Empera3zz, seže po škatlici cigaret in si eno prižge.

Boleče posilstvo blažil z omamo

Že zelo zgodaj si je prisegel, da se ne bo pustil ujeti predsodkom. Svojo drugačnost je vzel za prednost, in če se v okolici ni počutil sprejetega, se je raje umaknil. »Odločilen korak sem storil, ko mi je bilo petnajst let. Čeprav sem občutek za estetiko podedoval od babice in mame, se v marsičem nismo ujeli in sčasoma je postajalo doma čedalje bolj nevzdržno. Zato sem zavezal culo in se odpravil v Ljubljano, tam pa sem bil prepuščen lastni iznajdljivosti. Spoznaval sem različne pasti življenja, podlegel marsikateri lažni obljubi in se spopadel z najtemnejšimi trenutki, ki so me skoraj pogubili. Najprej sem se moral boriti za svoje dostojanstvo, ko sem postal žrtev posilstva. Težko se je bilo sprijazniti s tem in nenehna vprašanja, zakaj jaz, so se ponavljala iz dneva v dan. Naposled sem zbral dovolj poguma in napadalca prijavil; v sodnem procesu mi je uspelo dokazati svoj prav. A rane so bile pregloboke in iskal sem najrazličnejša sredstva, da bi ublažil bolečino. Posegel sem po drogah, ki so za kratek čas postale moja uteha. Heroin je postal najzvestejši prijatelj, ki me nikoli ni pustil na cedilu. Ta lažni občutek me je spremljal zadnja leta najstništva in kljub omami sem nenehno ustvarjal ter se poskušal uveljaviti kot masker. Vzporedno sem oral ledino travestije in že pri šestnajstih letih postal prvi spremljevalec Miss Travesty of Europe v Haagu. Vzponi in padci so si sledili iz leta v leto, vse dokler se niso zgodile Sestre. S pomočjo pravih prijateljev sem se rešil drog in spoznal, da je edina prava terapija delo.« Nikoli ni poiskal strokovne pomoči; izhod je videl le v osebnem uspehu. Ta je prišel silovito z nastopom na Evroviziji leta 2002.

Kako se je nadaljevala njegova uspešna pot, si preberite v aktualni tiskani izdaji revije Obrazi (izid: 24.11.2011).

Komentarji (0)

RSS komentarji