»Ljubim ta šport, a če bo FIS prihodnjo sezono uvedel nova pravila, bom končal svojo kariero.« Takole je Bode Miller še enkrat več grozil s slovesom od belega cirkusa.

Millerju bi s tem počila še zadnja struna, že tako razrahljana od nenehnih bojev z zakrnelim, zastarelim in konservativnim FIS-om ter bojev s samim sabo. Težava je le, da Američanove grožnje začenjajo spominjati na zgodbico o dečku, ki je tolikokrat vpil: »Volk!«, da mu nihče več ni verjel - niti ko se je volk slednjič res prikazal.

Še vsako sezono je tarnal

Ko je leta 2005 prvič osvojil veliki kristalni globus, je namigoval, da ga ne bo na olimpijske igre v Torino. Po velikem porazu in medijskem linču v Torinu (oglaševan je bil kot »poster boy« alpskih smučarjev, kot Michael Phelps (ameriški 16-kratni dobitnik olimpijskih medalj v plavanju) zimskih olimpijskih iger, kot kandidat za pet zlatih medalj, zapisali pa so mu pet ničel; poleg tega si je nakopal vsesplošni bes z izjavo, da je »vsaj žural na olimpijski ravni«) mu nihče ne bi zameril, če bi izpolnil grožnje in se po sezoni 2005/2006 upokojil. A je bil oktobra spet del karavane. Potem je v nadaljnjih letih skoraj vsako sezono sklenil s tarnanjem, da ga smučanje (ali, bolje rečeno, cirkus okoli smučanja) ne osrečuje več in da »še ne ve, kako naprej«.

Ko se je po številnih razočaranjih na lanskih olimpijskih igrah v Vancouvru le oddolžil svojim zvestim (in ZELO potrpežljivim) oboževalcem s tremi medaljami, se je zdelo, da je dokazal vse, kar je lahko dokazal, in da se zdaj lahko mirno poslovi in zaživi eno od svojih drugih 15 bizarnih karier, ki jih je gojil ob smučanju. Vinarstvo, teniška šola v domačem New Hampshiru, golf, popivanje s plejbojevimi zajčicami, resničnostni šovi na Bahamih, dobrodelna organizacija, očetovstvo ...

A Bodejeve akrobacije lahko letos, čeprav je v pripravljalni sezoni treniral le nekaj dni, spet spremljamo. Morda si bo s svojimi izjavami kdaj prislužil kazensko prepoved starta, morda ga na kaki tekmi ne bo, ker bo imel prehudega mačka, da bi se privlekel na start, morda bo kdaj kak cel konec tedna izpustil, ker bo odletel v San Diego k hčerki Dacey, pri kateri tabloidi še do danes niso izvrtali, kdo je njena mama.

Dejstvo je, da ameriški ekscentrik ostaja največji magnet tega športa, ki si v ZDA tako obupano prizadeva za pozornost.

Več o Bodeju Millerju si preberite v tiskani izdaji revije Obrazi (izid: 8.12.2011).

Komentarji (0)

RSS komentarji