Douglas Adams svoje najbolj znano delo, Štoparski vodnik po galaksiji, začenja s kratkim in jedrnatim opisom našega planeta. Vse, kar sledi, spada prav v vrh znanstvene fantastike.

Douglas Adams svoje najbolj znano delo, Štoparski vodnik po galaksiji, začenja s kratkim in jedrnatim opisom našega planeta. Vse, kar sledi v Vodniku in njegovih nadaljevanjih, pa tudi v drugih Adamsovih delih, spada  prav v vrh znanstvene fantastike. Z Adamsovo prezgodnjo smrtjo je svet izgubil ne le enega boljših pisateljev omenjenega žanra, temveč enega boljših pisateljev sploh.

Štoparski vodnik po galaksiji

Zgodba Štoparskega vodnika se začenja v britanskem predmestju, kjer Arthur Dent krajevnemu svetu skuša preprečiti, da mu zaradi načrtovane zgraditve obvoznice ne bi porušili hiše. Njegov dobri prijatelj Ford Prefect mu pojasni, da prepričevanje lokalnih oblasti nima smisla, saj bo Zemlja v nekaj minutah tako ali tako uničena zaradi načrtovane hiperprostorske vesoljske hitre ceste. Hkrati mu Ford razodene, da je pravzaprav odposlanec s planeta zvezde Betelgeze. V naslednjih minutah skupaj naštopata vogonsko vesoljsko ladjo (mimogrede, gre za enega bolj neprijetnih načinov potovanja v vesolju), na poti pa jima pomaga Štoparski vodnik, knjiga, ki je prava zakladnica znanja o življenju, vesolju in ... sploh vsem. 

Čistil je kurnike

Douglas Noel Adams se je rodil v Cambridgeu leta 1952, tik preden sta Crick in Watson objavila svoje odkritje DNK. Ena Adamsovih priljubljenih šal je bila, da je bil on cambriški DNK (angl. DNA) devet mesecev pred znanstvenikoma, saj ima enake začetnice. Douglasova mati Janet je bila bolniška sestra, oče Christopher pa učitelj, ki je po številnih kariernih spremembah nazadnje postal podjetniški svetovalec. Adams je pozneje o očetovi menjavi službe dejal, da je bila to »zelo zelo čudna poteza, kajti kdor je poznal mojega očeta, je lahko povedal, da podjetništvo ni bilo področje, o katerem bi kaj dosti vedel.« Družina se je zaradi pomanjkanja denarja preselila v Vzhodni London, ko je imel Douglas pet let, pa sta se starša ločila. Z mamo in sestro se je preselil k starim staršem v Brentwood v Essexu in tam je mati vodila zatočišče za bolne živali, očeta pa je videval ob koncih tedna. Oče in mama sta se oba znova poročila in imela otroke z novima partnerjema, Adams pa se je pozneje spominjal, da se je zato vedel čudno in živčno. Pri trinajstih je visokorasli mladenič (odrasel je v višino meril 197 centimetrov) zaradi mamine selitve ostal v šolskem internatu in se tam po vseh družinskih peripetijah naravnost razcvetel. Veljal je za izredno bistrega učenca, kakovost svoje izobrazbe pa je pripisoval dejstvu, da je imel odlične učitelje. Ravnatelj šole Frank Halford mu je nekoč za zgodbo, ki jo je napisal, podelil deset točk od desetih, kar je v dolgi šolniški karieri napravil samo tedaj. »Še zdaj, kadar mi pisateljsko dušo zagrne črna tema in si mislim, da tega ne bom mogel več početi, si ne prikličem pred oči dejstva, da sem napisal uspešnice in da prejemam velikanske predujme. Ne, takrat se spomnim, da mi je Frank Halford nekoč dal deset točk od desetih in da torej nekje globoko v sebi, moram imeti moč, da to napišem do konca,« se je pozneje spominjal Adams. Svoje zgodbe je že kmalu začel prelivati v denar. Nekaj prvih kratkih zgodb je prodal stripovski reviji, toda njegova največja ljubezen v tistem času je bila glasba, posebno tista skupine The Beatles. Vpisal se je na univerzo v Cambridgeu in na začetku sanjal, da bo postal igralec, toda kmalu ugotovil, da ni dovolj nadarjen. Študiral je angleščino, po študiju pa je dobil priložnost delati z enim svojih vzornikov, Grahamom Chapmanom iz Monty Pythona. Ko sta se z njim ustvarjalno razšla, je nekaj časa doživljal pravo karierno blokado in oprijel se je vsakega dela, do katerega se je dokopal: čistil je kurnike in bil celo telesni stražar katarske vladarske rodbine. Toda kmalu je prišla nova priložnost, ki mu je za vedno spremenila življenje.

Komentarji (0)

RSS komentarji