 | ŽIVLJENJSKA ZGODBA: ''Ne morem več. Izgubil sem bitko proti svojemu telesu.'' Poslovil se je najboljši nogometaš zadnjih dvajsetih let, Ronaldo ... FOTO!
|
''Ne morem več. Izgubil sem bitko proti svojemu telesu.'' S temi besedami se je pred časom od nogometnih zelenic poslovil najboljši nogometaš zadnjih dvajsetih let, Ronaldo Luís Nazário de Lima, športnemu svetu bolje poznan kot samo Ronaldo. V svoji bogati karieri je Brazilec osvojil vse, kar se je dalo, še najbolj pa se ga bomo spominjali po izjemnih nogometnih vragolijah ter neustavljivem in nalezljivem nasmehu, ki je bil od nekdaj njegov zaščitni znak.
Z žogo skozi težko otroštvo
Ronaldo Luís Nazário de Lima se je rodil 18. septembra leta 1976, v revnem delu Ria de Janeira. Zaradi težke finančne stiske ga oče ob rojstvu ni mogel prijaviti na matičnem uradu, to je lahko storil šele štiri dni pozneje, ko je zbral dovolj denarja, zato se pri njem ves čas pojavljata dva različna datuma rojstva, poleg 18. še 22. september, kot mu uradno piše tudi v rojstnem listu. Otroštvo je preživel v hudem pomanjkanju. Oče je bil večkrat brez dela, še tisto, kar je prislužil, je po navadi porabil za alkohol in igre na srečo. Za družino je tako v največji meri skrbela mati, ki je morala močno garati, da je nasitila tri lačna usta. A to malega Ronalda ni preveč žalostilo, dokler je imel ob sebi najboljšo prijateljico, nogometno žogo, ki mu jo je mati podarila za drugi rojstni dan. Tako kot večina brazilskih fantičev, je tudi Ronaldo v otroštvu ves svoj čas namenil nogometnim vragolijam, zaradi katerih je trpela predvsem šola. Večkrat je namesto v šolo zavil na bližnje igrišče, kjer je nato s starejšimi kolegi ure in ure igral nogomet.
Prvi resni nogometni koraki
V eni takih iger je njegov talent opazil legendarni Jairzinho, ki ga je takoj povabil v svojo nogometno šolo, ki jo je imel pri lokalnem moštvu Sao Cristovao. Ronaldo je tam od sovrstnikov močno izstopal predvsem po izjemni hitrosti in fizični moči, boljši od vseh pa je bil tudi v igri z žogo, saj se je zdelo, kot da jo ima mladenič nalepljeno na nogometne čevlje, ko je z njo prodiral po igrišču. Ko je bil star trinajst let, se je sloves o njegovem talentu že začel širiti naprej in tedaj sta k obubožani materi pristopila poslovneža sumljivega slovesa, ki sta ji plačala slabih 10.000 dolarjev za upravljanje z njenim sinom. Z mladim nogometašem sta želela na hitro nekaj zaslužiti in njegove usluge sta za visoko odškodnino ponudila enemu izmed največjih brazilskih nogometnih moštev, Flamengu. Vodstvo Flamenga zanj ni želelo plačati 25.000 dolarjev, kot sta zahtevala menedžerja, in prestop je padel v vodo. Potem ko je bil Ronaldo že skorajda žrtev prevare, je v njegovo življenje ponovno vstopil Jairzinho, ki je mladeniča odkupil in začel tlakovati njegovo profesionalno pot.
Prvo profesionalno pogodbo je podpisal v moštvu Cruzeiro in že v prvi sezoni je dokazal, da gre za pravi biser, ki bi lahko postal ljubljenec navijačev po svetu. Goli so padali kot za stavo in le še vprašanje časa je bilo, kdaj se bo sedaj že polnoletni Brazilec preselil v najbogatejša evropska moštva.
Dvajsetletni nogometni vladar
Leta 1994 je bil že član brazilske nogometne reprezentance, ki je na svetovnem prvenstvu v ZDA osvojila četrti naslov svetovnih prvakov. Sedemnajstletni Ronaldo je bil najmlajši član ekipe, in čeprav na turnirju ni zaigral niti minute, so vsi začeli opozarjati nanj. Istega leta je na priporočilo soigralca Romária prestopil v nizozemsko moštvo PSV iz Eidhovna in eksplodiral v najlepšem pomenu besede. Dve leti pozneje se je za odškodnino 17 milijonov dolarjev preselil h katalonskemu ponosu Barceloni in v hipu postal najbolj prepoznaven nogometaš na zemeljski obli. Španska liga mu je ustrezala in njegova kariera je zrasla do neslutenih višav. Pri zgolj dvajsetih letih je uradno postal najboljši nogometaš sveta. Primerjava z legendarnim brazilskim nogometašem Pelejem je bila tako več kot na mestu, saj je nogometni svet po dolgem času spet dobil popolnega nogometaša, ki je vero v nogomet vračal tudi zunaj nogometnih zelenic. Novinarji so mu zato celo nadeli nadimek Fenomen. Zaradi nesoglasja glede plače je Barcelono zapustil že po enem letu in se za rekordno odškodnino preselil v italijansko mesto mode, k Interju. Tam pa se je začel spopadati z neverjetno serijo poškodb. Je pa v Italiji na naslovnice časopisov začel redno zahajati tudi zaradi razburkanega in pestrega zasebnega življenja. Italijanske lepotice, ki se še posebej rade muzajo v družbi uspešnih moških, so kmalu začele stegovati svoje lovke po njem in Ronalda so začeli videvati v družbi mnogih postavnih deklet. Čeprav je v Milano prispel z dolgoletno partnerico Susane Werner, ki jo je spoznal na snemanju telenovele, ko je v treh epizodah nastopil kot gostujoči igralec, se je hitro ogrel za novo ljubezen. To je bila Milene Domingues, prav tako nadarjena nogometašica. Z Milene ima tudi prvega sina Ronalda, ki se jima je rodil leta 2000. Po mnogih aferah je šel par narazen štiri leta pozneje, razlog pa je bilo Ronaldovo varanje.
Grenak spomin na Francijo
Prva sezona v modro-črnem dresu Interja se je odvijala po njegovih željah. Kot se za najboljšega nogometaša spodobi, je tudi v italijanski ligi smešil nasprotne branilce in dosegal zadetke kot za stavo. Celotni svet pa je bil v pričakovanju svetovnega prvenstva v Franciji, kamor je Ronaldo prišel kot največji zvezdnik, Brazilija pa kot branilka naslova. Do finala je šlo vse gladko, prav tam pa je prišlo do prvega večjega mrka v njegovi karieri. Za dvaindvajsetletnega mladeniča, ki je imel na plečih pričakovanja celotnega naroda, je bil pritisk očitno prevelik in Ronaldo se je zlomil. Že v noči pred finalno tekmo je moral poiskati dežurno pomoč zaradi epileptičnega napada, tudi na sami tekmi ni bil pravi in Brazilija je proti domačim Francozom gladko izgubila. Okoli tega se je napletlo malo morje teorij, mnogi so vse skupaj povezovali z njegovo mladostjo, drugi s slabim zdravstvenim stanjem, nekateri pa so omenjali celo pritisk sponzorjev in mamila. Kaj natanko je botrovalo Ronaldovi odpovedi v samem zaključku turnirja, pa še danes ostaja nerazkrito.
Iz raja v pekel in nazaj
Kako krut je lahko nogomet, pa je Ronaldo ugotovil tistega usodnega novembrskega večera leta 1999. Potem ko je polom s svetovnega prvenstva že izbrisal iz spomina in se osredotočil na prihajajoče izzive, mu je kariero in nadaljnji vzpon preprečila huda poškodba kolena. Po dolgotrajni rehabilitaciji se je vrnil na nogometna igrišča, a le za sedem minut. Spet je počilo v istem kolenu in sledile so kar tri operacije, ki so ga za dolgo časa oddaljile od nogometnih igrišč. Po številnih operacijah, kjer so mu morali zakrpati vse kolenske vezi, so le redki verjeli, da se lahko vrne na raven, ki jo je dosegal pred poškodbo. Postal je pozabljen, skorajda že odpisan.
Potem ko zadnja tri leta praktično ni igral, ga je brazilski selektor Luis Felipe Scolari vseeno vzel v reprezentanco za svetovno prvenstvo, ki je prvič potekalo na azijskih tleh. Vedel je, da za uspeh potrebuje igralca, kot je Ronaldo. In ta mu je zaupanje vrnil z obrestmi. To prvenstvo je bilo v celoti namenjeno Ronaldu, ki je blestel od prve do zadnje minute igralnega časa. Gole je zabijal iz tekme v tekmo in z dvema mojstrovinama je odločil tudi finalno tekmo proti nemški ekipi. Brazilija je petič osvojila naslov svetovnih prvakov, Ronaldo pa je bil nedvomno najboljši nogometaš turnirja. To je bila epska, skoraj filmska vrnitev med najboljše. Po treh letih neigranja in nenehnih rehabilitacijah je v pravem trenutku ujel nekdanjo formo in brazilski narod ponovno popeljal do ekstaze. Ni pa na tem turnirju nase opozoril zgolj z vrnitvijo med najboljše in izjemno igro, pač pa tudi s smešno pričesko. Na obriti glavi si je le na prednjem delu pustil v trikotnik postrižene lase in po vsem svetu najprej vzbudil zgražanje in posmeh, nato pa kljub smešnemu videzu dobil cel kup posnemovalcev. Pozneje je razložil, da je to storil zgolj zaradi svojega sina, saj naj bi ga ubogi otrok ves čas zamenjeval s soigralcem Rivaldom.
Nov zalet našel v Madridu
Po uspešnem poletju je prestopil v kraljevi klub Real iz Madrida, kjer se je pridružil takrat največjim zvezdnikom nogometa. V ekipi galaktikov so tedaj žogo skupaj brcali še Zinedine Zidane, David Beckham, Luís Figo, Raúl in tako naprej. Ronaldo je sprva seveda igral, kot so od njega pričakovali, a vendarle take energije kot v njegovih najboljših časih ni bilo. Tudi nastop na svetovnem prvenstvu v Nemčiji se ni razpletel povsem po njegovih željah, pa čeprav je s tremi doseženimi zadetki postal najboljši strelec v zgodovini le-teh. Se je pa tedaj začelo veliko govoriti tudi o njegovem zasebnem življenju, kjer naj bi bil celo bolj dejaven kot na nogometnem igrišču. Ronaldo je veljal za tipičnega Brazilca, ki se težko upre dobri zabavi. In teh naj bi bilo v Madridu na pretek. Zabave v njegovi vili so postajale znane po vsem mestu, tam naj bi prihajalo do nenehnih orgij in ogromnih količin zaužitega alkohola. Omenjala so se tudi mladoletna dekleta, zato so odgovorni pri nogometnem moštvu kmalu postali bolj pozorni na nogometaševo zasebnost in posledično naj bi mu pošteno stopili na prste. Ronaldovo pestro življenje zunaj nogometnih igrišč se je začelo kazati tudi navzven. Forma ni bila več prava, mnogo nevšečnosti pa so mu povzročali tudi dodatni kilogrami, ki so postali pomembnejši od njegovega nogometnega znanja. Ko so mu nato načrte ponovno prekrižale poškodbe, je Ronaldo zapadel v melanholijo, iz katere se ni uspel vrniti do konca kariere. Kriza se je le še poglabljala in po petih letih se je poslovil od Madrida in šel novo srečo in motiv ponovno iskat v Milano.
Vrnitev v nesrečno mesto
Leta 2007 se je Ronaldo iz Madrida ponovno preselil v Milano, tokrat k moštvu AC Milana, ki je v lasti razvpitega italijanskega premierja Berlusconija. Ronaldo se v rdeče-črnem dresu Milana ni znašel najbolje, bolj pa mu je ustrezalo nočno življenje, ki ga nudi prestolnica Lombardije na pretek. Telesno je bil slabo pripravljen, in prav to naj bi bil glavni razlog za ponovno poškodbo kolena. Počilo je še drugo in grimasa na obrazu je napovedovala slabe rezultate. Sledila je nova operacija, nova dolgotrajna rehabilitacija in mnogi so ga dokončno prečrtali. A trdoživi Ronaldo se je znova vrnil. Potem ko v dresu AC Milana ni bilo več mesta zanj, je odšel v Brazilijo in odigral še nekaj tekem v dresu Corinthiansa.
Leta 2008 se je njegovo ime začelo pojavljati v kontroverzni aferi, saj naj bi bil ujet v orgiji s kar tremi transvestiti. Zaradi te afere je bila odpovedana poroka z Marie Beatriz Antony, a se je nato par pozneje vendarle poročil. Decembra 2008 sta dobila prvo hčerko Mario Sophio, aprila 2010 pa še drugo, Marie Alice. Že decembra istega leta pa je potrdil, da je oče še enemu otroku, ki se je rodil leta 2005 po strastni noči z neko natakarico na Japonskem. Po štirih otrocih s tremi različnimi ženskami je ugotovil, da je dovolj, in si z vazektomijo 'zaprl tovarno', kot je pozneje to komentiral. Svojo zadnjo tekmo je odigral letošnjega februarja, nato pa sklenil, da je bilo dovolj. Na tiskovni konferenci je v solzah priznal, da ne gre več in da je čas za slovo.
Fenomen
Ronaldo je v svoji pestri karieri, ki je bila sestavljena iz številnih vzponov in padcev, osvojil vse. Bil je svetovni prvak, kar mu v Braziliji daje status božanstva. S klubi je osvajal številne lovorike, na svojem kontu ima neverjetno število zadetkov v raznih tekmovanjih. Še najbolj pa je verjetno ponosen, da je s petnajstimi zadetki postal najboljši strelec v zgodovini svetovnih prvenstev, kar je seveda eden izmed najtrdnejših dokazov, da gre za morda res najboljšega nogometaša nove dobe. Kdo ve, kje bi se ustavila njegova statistika, če mu ne bi kariere uničile številne poškodbe in zabav polno življenje. Bil je pravi magnet za gledalce, saj je pokazal, da je nogomet več kot le dolgočasna igra. Pokazal je, da je nogomet strast, življenje in ljubezen. Njegove najboljše poteze velja primerjati z umetniškimi deli. V Braziliji pod njegovim imenom deluje kar nekaj nogometnih šol, finančno pa ves čas pomaga revnim otrokom in jim omogoča šolanje in nadaljnji športni razvoj. Je lastnik mnogih blagovnih znamk, ambasador Unicefa in številnih drugih humanitarnih organizacij, kjer s svojim delom in tudi izkušnjami pomaga predvsem mladim do boljšega življenja.
Zaradi vsega prispevka k brazilskemu nogometu so mu odgovorni na nogometni zvezi omogočili dostojno slovo tudi v majici z brazilskim državnim grbom. Ta sloves se bo zgodil junija letos na tekmi proti Romuniji in od takrat naprej bo Ronaldov nasmeh res le še spomin. Spomin na tiste nogometne čase, ko je kraljeval mladenič z imenom Ronaldo, fenomen, ki je obrambne igralce po svetu spravljal v obup.
Fotogalerija vsebine Ronaldo ima kar štiri otroke. Na sliki s sinovoma na tekmi njegovega zadnjega kluba Corinthiansa.  V dresu Barcelone je eksplodiral in v eni sezoni dosegel skoraj 50 zadetkov.  Ronaldo se za uspešno kariero lahko zahvali mami, ki mu je za drugi rojstni dan kupila žogo, ki je potem postala njegova najboljša prijateljica.  Mladi Ronaldo je že pri dvajsetih letih postal najboljši nogometaš sveta.  V dresu Interja se je bolj kot z goli ukvarjal s poškodbami kolen.  Na svetovnem prvenstvu leta 1998 je bil Ronaldo prvi zvezdnik, ki pa je odpovedal na zadnji in najpomembnejši tekmi.  Navkljub štirim operacijam kolen se je vedno znova vračal in zabijal gole.  Z Milene Domingues sta se poročila leta 1999 in v zvezi ostala štiri leta. Nato pa je počilo zaradi nogometaševega nenehnega varanja.  Leta 2002 je na Japonskem prišel do tako želenega naslova svetovnega prvaka.  Po uspešni vrnitvi po poškodbi se je iz Interja preselil v Madrid, kjer je dodatno okrepil zvezdniško ekipo galaktikov.
 |
ZGODBE 
RSS komentarji