 | ŽIVLJENJSKA ZGODBA: Jacqueline Kennedy Onassis. Njena hči je ob 50. obletnici predsedovanja JFK dovolila objavo novih intervjujev ...
|
O Jackie Kennedy, soprogi 35. ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja, se zadnje čase spet veliko piše in govori. Njuna hči Caroline je namreč ob 50. obletnici začetka predsedovanja njenega očeta dovolila objavo posnetkov Jackiejinih intervjujev. Jackie se je s preučevalcem Bele hiše Arthurjem Schlesingerjem pogovarjala štiri mesece po atentatu na Johna Kennedyja. Njen edini pogoj je bil, da bo intervju objavljen po njeni smrti. Zdaj so posnetki prišli v javnost in ponudili nov pogled na slavno Jackie in seveda tudi na njenega soproga.
V pogovoru je Jackie med drugim izjavila, da je bil borec za človekove pravice Martin Luther King 'grozen človek'. Svak Robert Kennedy ji je menda povedal, da je King na pogreb njenega moža prišel vinjen. ''Ne morem pogledati njegove fotografije, ne da bi pomislila: 'Ta človek je grozen','' je menda dejala. Nekdanja prva dama v intervjuju tudi pravi, da John F. Kennedy oziroma JFK ni maral podpredsednika Lyndona Johnsona, ki ga je na ta položaj imenoval tudi zato, da bi pridobil podporo Juga ZDA. John naj bi ji večkrat rekel: ''O bog, si predstavljaš, kaj bi se zgodilo z državo, če bi bil Lyndon predsednik?''
Nekaj ostrih besed pa je Jackie izrekla tudi o drugih svetovnih voditeljih. Tedanji francoski predsednik Charles de Gaulle je bil po njenih besedah 'egomanijak' in potuhnjenec, indijska premierka Indira Gandi pa zagrenjena in grozna ženska. Jackie Kennedy se je razgovorila tudi o tem, kako je doživljala svojo poroko, in predvsem o tem, da se ni bilo preprosto poročiti v družino Kennedy: ''Vsi so mislili, da sem snobovsko dekle iz Newporta z natupirano pričesko in francoskimi oblekami, ki sovraži politiko.'' Odnosi z moževo družino so se izboljšali šele po tem, ko je JFK postal predsednik ZDA. Jackie: ''Ko sva prišla v Belo hišo, so vse stvari, ki sem jih počela, naenkrat postale čudovite.'' Trdila je, da so bila to najbolj srečna leta njunega življenja. V javnosti pa je najbolj odmevala njena izjava, da se je njen soprog v razpravi z nekim zgodovinarjem o zapuščini Abrahama Lincolna šalil na račun možnosti atentata nanj. Kennedy ga je vprašal, ali bi Lincolna tako cenili tudi, če ga ne bi ubili. Po koncu kubanske raketne krize je dejal, da če ga je kdo želel ubiti, bi to moral storiti tisti dan. Jackie se je spomnila tudi težkih trenutkov, ki sta jih preživljala z možem med kubansko krizo, ko so se ZDA in Sovjetska zveza znašle blizu jedrskega spopada. Takrat so nekateri vladni uradniki poslali svoje žene na varno, a prva dama se je temu uprla in je vztrajala, da bo ne glede na vse ostala ob soprogu. ''Tudi če ni prostora v zaklonišču Bele hiše, hočem biti s teboj in hočem umreti s teboj,'' je menda dejala tedaj. Osemurni intervju je tudi tema knjige naslovom Jacqueline Kennedy: Zgodovinski pogovori o življenju z Johnom F. Kennedyjem (Jacqueline Kennedy: Historic Conversations on Life With John F. Kennedy).
ZGODNJA LETA
Jacqueline Lee Bouvier ali 'Jackie' Kennedy Onassis je bila rojena 28. julija 1929 v Southamptonu v državi New York Johnu Vernouju Bouvierju III. ('Black Jack Bouvier'), borznemu posredniku na Wall Streetu, in Janet Norton Lee. Imela je štiri leta mlajšo sestro Caroline Lee. Starša sta se ločila leta 1940 in mati se je leta 1942 ponovno poročila s Hughom D. Auchinclossom Jr. Z njim je imela še dva otroka, Janet in Jamesa. Jacquelinina mati je bila irske krvi, medtem ko so bili očetovi predniki francoskega in angleškega porekla. Po ločitvi sta sestri živeli malo pri materi v McLeanu v Virginiji, malo pri očetu v New Yorku in na Long Islandu. Obiskovali sta šolo v New Yorku, pozneje šolo v Bethesda v Marylandu (od 1942 do 1944) in Farmingtonu v Connecticutu (od 1944 do 1947). Leta 1947 se je Jackie vpisala na kolidž Vassar, kjer je ostala dve leti, nato je odšla v Pariz na Sorbono. Po vrnitvi v ZDA je študij nadaljevala na univerzi v Washingtonu in leta 1951 diplomirala iz francoske literature. Takrat sta s sestro odšli na potovanje po Evropi, ki ga je pozneje opisala v svoji edini avtobiografiji z naslovom Neko posebno poletje (One special Summer). Prvo službo je dobila pri časniku The Washington Times-Herald. V tem času je bila tri mesece zaročena z brokerjem Johnom Hustedom.
KENNEDYJI IN DRUŽINA
Jackie Bouvier in John Kennedy sta se spoznala maja 1952 na večerji pri skupnih prijateljih. Kmalu sta se začela sestajati in 25. junija 1953 objavila zaroko. Poroka je bila 12. septembra istega leta v St. Mary's Church v Newportu na Rhode Islandu, poročil ju je bostonski nadškof. Ceremonije se je udeležilo 700 gostov, 1200 pa jih je prišlo na sprejem v Hammersmith Farm. Na medene tedne sta odšla v Acapulco v Mehiko, dom sta si uredila v McLeanu v Virginiji. Jackie je 1956, leto dni po splavu, rodila mrtvo deklico Arabello. Istega leta sta z Johnom prodala posestvo v Virginiji in se preselila v Georgetown. Druga hči Caroline je bila rojena 1957, leta 1960 se jima je rodil še sin John, oba s cesarskim rezom.
PRVA DAMA ZDA
3. januarja 1960 je John Kennedy objavil kandidaturo za predsednika in začel kampanjo. Čeprav se je Jackie želela aktivno vključiti v kampanjo svojega soproga, je kmalu zatem spet zanosila in zato morala ostati doma. Vseeno je odgovarjala na pisma, snemala televizijske oglase, dajala intervjuje in pisala kolumno. 8. novembra 1960 je John F. Kennedy na volitvah premagal republikanca Richarda Nixona, le dva tedna pozneje pa je Jackie rodila sina Johna Jr. Njen soprog je 20. januarja 1961 prisegel kot predsednik ZDA in Jackie je pri 31 letih postala ena najmlajših prvih dam v zgodovini ZDA. Zelo je cenila svojo zasebnost, zato je poskrbela, da se ne ona ne otroka niso pretirano izpostavljali medijem. Temeljito je obnovila Belo hišo in reorganizirala družabne dogodke, saj je začela vabiti umetnike, znanstvenike in glasbenike. Dosegla je mednarodno priljubljenost, s soprogom so ju povsod lepo sprejeli. Leta 1962 sta obiskala tudi Indijo in Pakistan.
SOPROGOVA SMRT
Leta 1963 je Jackie spet zanosila in več kot pet tednov prezgodaj rodila dečka Patricka. Otrok je zaradi premalo razvitih pljuč umrl še istega leta.
21. novembra 1963 sta Jackie in John odšla na politični shod v Teksas. 22. novembra sta po zajtrku v družbi guvernerja Teksasa Johna Connalyja in njegove žene Nellie odletela v Dallas. Jackie je nosila roza Chanelov kostim. V avtomobili, s katerim so se vsi štirje odpeljali proti kraju, kjer naj bi JFK imel govor, je Jackie sedela zadaj ob možu, spredaj sta sedela guverner in njegova žena. Ko je avtomobil zapeljal na Elm Street v Dealey Plazo, je Jackie zaslišala hrup, za katerega je mislila, da ga povzroča motor, in dokler ni zaslišala krikov guvernerja Connalyja, sploh ni dojela, da gre za atentat na njenega moža. V osmih sekundah sta sledila še dva strela. Zadnji strel je zadel predsednika v glavo. Johna Kennedyja so takoj odpeljali v bolnišnico. Jackie niso spustili k možu, ona pa je ves čas ponavljala: ''Želim biti ob možu, ko umre.'' Ko je JFK umrl, Jackie ni želela sleči okrvavljene obleke in je odšla na letalo oblečena vanjo. Aktivno se je vključila priprave na možev pogreb v Washingtonu. Mediji so jo spremljali na vsakem koraku, zato se je kmalu umaknila iz javnosti.
ŽIVLJENJE PO MOŽEVI SMRTI
Zbranost in pogum ob umoru moža in njegovem pogrebu sta Jackie prinesla občudovanje vsega sveta. Po smrti JFK je z otrokoma dva tedna ostala v Beli hiši, nato je kupila novo hišo v Washingtonu. Kmalu se je z otrokoma preselila v New York, saj je želela, da bi otroka mirno odraščala. Eno leto je ostala med štirimi stenami in žalovala; hči Caroline je pozneje povedala, da je veliko prejokala.
POROKA Z ONASSISOM
Junija 1968, ko je bil ubit tudi Robert F. Kennedy, se je Jackie začela bati za svoje življenje in življenje obeh otrok. 20. oktobra 1968 se je poročila z Aristotelom Onassisom, grškim magnatom, ki je lahko njej in otrokom zagotovil zasebnost in varnost. Poroka je bila na Skorpiosu, Onassisovem zasebnemu otoku v Jonskem morju. Takrat je za javnost postala Jackie O. in paparaci so ji sledili na vsakem koraku. Toda nesreča ni počivala: januarja 1973 se je z letalom smrtno ponesrečil Onassisov sin Alexander. Onassisovo zdravje je začelo pešati in 15. marca 1975 je umrl v Parizu. Po dveletnih zapletih, ki so spremljali delitev njegovega premoženja, so Jackie in otroka končno dobili 26 milijonov dolarjev.
POZNA LETA
Jackie je pri 46 letih že drugič ovdovela. Otroci so že skoraj odrasli in Jackie se je odločila, da bo delala nekaj, kar jo bo izpolnjevalo. Vedno je oboževala literaturo in tako je leta 1975 sprejela službo urednice pri založbi Viking Press. Po zapletih s knjigo Jeffreyja Archerja 'Naj povemo predsedniku?' (Shall We Tell The President?), ki je dobila mnogo negativnih kritik, je to mesto leta 1978 zapustila. Nato je postala urednica pri založbi Doubleday, kjer je sodelovala s svojim starim prijateljem Johnom Sargentom. Največ se je družila z Mauriceom Templesmanom, ločenim industrialcem in trgovcem z diamanti. Veliko se je pojavljala v medijih ter postala uspešna urednica, saj je pod njenim vodstvom izšlo kar nekaj odmevnih knjig. Januarja leta 1994 je izvedela, da ima raka. Takoj je nehala kaditi, čeprav je prej pokadila vsaj tri škatlice cigaret dnevno. Mediji so ji sledili na vsakem koraku.
Jackie je umrla 18. maja 1994. Pokopali so jo 23. maja na Manhattnu. Otrokoma Caroline in Johnu je zapustila premoženje v vrednosti 43,7 milijona dolarjev.
MODNA IKONA
Jackie je že za časa svojega življenja postala modna ikona. Njen slog so občudovali po vsem svetu. Ko je postala prva dama, je oblikovalec Oleg Cassini zanjo oblikoval posebno garderobo. Za oblačila je zapravila vrtoglave vsote. 'Jackie look': ozke obleke do sredine kolen, jakne s tričetrtinskimi rokavi, oblekice v A-liniji, rokavice do komolcev in okrogli klobučki so postali sinonim za eleganco. Rada je nosila tudi obleke drugih oblikovalcev, kot so Chanel, Givenchy in Dior. Njen slog so kopirali proizvajalci konfekcije in kmalu je postal komercialna uspešnica. Ko je zapustila Belo hišo, je spremenila način oblačenja in začela nositi ciganska krila, oprijete hlače in velika sončna očala. Njen zaščitni znak je postal Hermesov svileni šal. V javnosti je nosila jeans in pulije, ki jih ni zatlačila za hlače. Znana je bil tudi po svojem nakitu.
Jackie bo za vedno ostala v spominu javnosti zaradi njenega prispevka k umetnosti in ohranitvi zgodovinske arhitekture, še bolj pa zaradi značilnega sloga in elegance. Bila je modna ikona, njena slavna roza Chanelova obleka je postala simbol uboja predsednika JFK in je ena najbolj znanih podob iz šestdesetih let.
Fotogalerija vsebine Najmlajša prva dama (to je postala pri 31 letih) z možem Johnom in otrokoma Caroline in Johnom Jr.
 Jackie Kennedy še danes velja za modno ikono.
 Z drugim možem, grškim magnatom Aristotelom Onassisom
 |
ZGODBE 
RSS komentarji