 | ŽIVLJENJSKA ZGODBA: Barbra Streisand: ''V soseski sem bila edini otrok brez očeta in kar nekako zamerila sem mu, da je umrl, preden sem ga ...''
|
Večina sveta pozna Barbro Streisand kot tisto zvezdnico z nenavadnim nosom, njeni oboževalci pa dobro vedo, da je Barbra vse prej kot samo to. Je pevka, avtorica pesmi, igralka, producentka in režiserka, ki je v svoji karieri dobila dva oskarja, osem grammyjev, štiri emmyje in tonyja in je tako ena redkih ljudi na svetu, ki ima najprestižnejše nagrade z vseh štirih umetniških področij – filmskega, glasbenega, gledališkega in televizijskega.
Njena zgodba se je začela pisati 24. aprila 1942 v Brooklynu v New Yorku. Rodila se je v židovski družini mami Diani in očetu Emmanuelu (po poreklu Poljaku), ki je umrl petnajst mesecev po hčerinem rojstvu. "V soseski sem bila edini otrok brez očeta in kar nekako zamerila sem mu, da je umrl, preden sem ga lahko spoznala oziroma ko sem bila še premajhna, da bi si ga zapomnila," je leta pozneje povedala v nekem intervjuju.
Po očetovi smrti je družina (Barbra je imela še brata Sheldona) živela v precejšnji revščini, in da bi otrokoma omogočila lažje življenje, je mama Diana začela delati kot knjigovodkinja. Otroka sta tako sicer bila materialno malce bolje preskrbljena, a zato sta bila prikrajšana za mamino pozornost, saj sta večino časa preživela pri strogih in hladnih starih starših.
Ko je imela sedem let, je mala Barbra nastopila na neki šolski prireditvi ter si prislužila dolg aplavz in pravi, da je bilo to verjetno prvič, da jo je nekdo pohvalil. Diana se je bližala štiridesetemu letu, in ker jo je bilo strah, da bo ostala sama, je vneto iskala moškega, zato je hčer pogosto kam poslala (na primer v poletno kolonijo), da se je v miru posvečala romantiki. Njen trud je obrodil sadove in leta 1949 je Barbra dobila očima, kmalu nato pa še polsestrico Roslyn.
Očim Louis svoje pastorke ni imel pretirano rad, in kadar jo je primerjal s svojo biološko hčerko Roslyn, ju je po navadi poimenoval 'lepotica in zver'. Barbra se je tudi v šoli počutila kot grdi raček in njen edini prijatelj iz šolskih klopi je bil fantič, ki je bil prav tako pogosto tarča posmeha. Usoda je hotela, da je tudi on zrasel v pomembnega moža – to je bil namreč poznejši svetovni šahovski prvak Bobby Fischer.
PETJE POSTANE NJENA LJUBEZEN
Ker je čutila, da se je našla v petju, je pridno vadila, rada pa je gledala tudi televizijske oddaje, v katerih so nastopali priljubljeni komiki tistega časa. Začela je obiskovati tudi ure igranja in tam je spoznala tudi svojo prvo simpatijo, a ljubezen zaradi pritiska njene mame ni imela dolgega roka trajanja.
Čeprav je delala kot telefonistka v neki tiskarni na Manhattnu, je sanjarila o igralskem in pevskem poklicu. Redno je hodila na avdicije, a veliko vlog ni dobila, zato se je na pobudo prijatelja in simpatije Barryja Dennena prijavila na pevsko tekmovanje v gejevskem klubu The Lion in navdušila. Po zmagi jo je čakala ponudba za delo v klubu Le Soir, kjer je nastopal tudi mladi komedijant Woody Allen. V tistem času je svoje ime iz Barbare spremenila v Barbro: "Sovražila sem svoje ime, a nisem ga hotela spremeniti. Ko mi je bilo osemnajst let, sem želela neko unikatno ime, a nisem hotela nečesa povsem drugačnega. Ljudje so mi predlagali, naj uporabim svoje srednje ime – Joan – in postanem na primer Joanie Sands, a naposled sem le vzela en A iz Barbare in postala Barbra," pravi.
Barry jo je učil obnašanja na odru in ji pomagal, da je postajala vedno boljša pevka, a njeno obnašanje je bilo menda že tedaj precej zvezdniško – bila naj bi zelo zahtevna, in čeprav je bila precej negotova vase, se nikakor ni obnašala tako. Če so ljudje v občinstvu preveč klepetali med njenim nastopom, se je znala sredi pesmi razjeziti in čvekačem zabrusiti, naj bodo vendarle bolj tiho.
Leta 1962 se ji je vendarle uresničila velika želja in dobila je vlogo na Broadwayu v predstavi I Can Get It for You Wholesale. Muzikal je postal zelo uspešen in Streisandova je prejela ogromno pohval kritikov, na vajah pa je spoznala tudi novo ljubezen – igralca Elliotta Goulda.
Z Elliottom sta se septembra 1962 poročila, srečo v zasebnem življenju pa so dopolnile prve nominacije za prestižne nagrade. Gledališki tony in televizijski emmy sta se ji najprej izmuznila, a že za svoj prvi album je dobila grammyja. Pri rosnih dvajsetih letih je postajala zvezda in to je začela kazati tudi navzven. Svoj zaslužek je začela vlagati v umetnine in starine, začela pa je tudi paziti na to, kako se oblači, in kupovati oblačila znanih oblikovalcev, saj je bila v zgodnjih letih svoje kariere znana po tem, da ni prav veliko dala na to, kaj ima na sebi. Zanimivo je, da je ženska, ki je včasih nastopala v strganih hlačnih nogavicah, čez nekaj let dobila naziv najbolje oblečene ženske v Ameriki, med njene najljubše kraje za nakupovanje pa je v tistih letih sodil Pariz.
Njen soprog s svojo kariero ni imel sreče in govori se, da je prav zato, ker je njegova kariera precej stagnirala, Barbra že tri leta po poroki imela ljubimca – francoskega skladatelja Michela Legranda. Kljub temu se ji je v zakonu z Gouldom decembra 1966 rodil sin Jason, a to njenih aferic ni ustavilo. Ko je leta 1968 snemala svoj prvi film – reprizo svoje broadwajske uspešnice Funny Girl –, se je zapletla v afero s soigralcem Omarjem Sharifom. Režiser omenjenega filma (za katerega je Barbra dobila tudi svojega prvega oskarja) William Wyler je ob njuni ljubezni dejal: "Če bi se vsi Židi in Arabci razumeli tako, kot se razumeta Barbra in Omar, nikoli ne bi bilo vojne."
Njen naslednji film Hello, Dolly! je bil prav tako uspešnica, če gre verjeti govoricam, pa je na snemanju končno našla nekoga, ki jo je 'postavil na njeno mesto'. Ko se je znova prepirala z vsemi okoli sebe in ugovarjala režiserju Genu Kellyju, ji je soigralec Walter Matthau menda zabrusil: "Kako se vendar obnašaš! Posnel sem trideset filmov, ti pa snemaš šele drugega. Zakaj hočeš biti vedno glavna, ko pa imaš toliko talenta kot metuljev prdec?" Barbra je bruhnila v jok, a se nato začela vzorno vesti. Za razliko od situacije na snemanju pa je bila situacija doma vse prej kot vzorna. Gould je začel uživati mamila in naposled se je februarja 1969 njun zakon končal, Barbra pa v naslednjih letih nikakor ni samevala.
VSI NJENI MOŠKI
Med njene moške mediji uvrščajo vrsto zelo znanih imen – po ločitvi se je menda zapletla z Elvisom Presleyjem, ki mu je sledil kanadski premier Pierre Trudeau. Ta naj bi jo celo zaprosil za roko, a ker je oklevala z odgovorom, je prekinil njuno zvezo. Pozneje naj bi želela obnoviti ljubezen z nekdanjim soprogom, a ker je on že našel novo ljubezen, je uteho poiskala v soigralcu iz filma A Star is Born Krisu Kristoffersonu. Njuna zveza ni trajala dolgo, konec sedemdesetih pa je njeno posteljo že grel novi soigralec, Ryan O'Neal, s katerim je snemala film Zakaj te očka pušča samo? Ko je Ryana na snemanju obiskala igralka Peggy Lipton, je Barbra pobesnela in mu to 'vrnila' tako, da se je začela dobivati z režiserjem Milošem Formanom, v tistem času pa naj bi med njene ljubimce sodila tudi Steve McQueen in Warren Beatty.
Eden redkih, ki ni podlegel njenim čarom, je bil Robert Redford, ki naj bi ji bil strašansko všeč. Čeprav je nagovorila producente filma The Way We Were, se iz tega igralskega tandema na zasebnem področju ni izcimilo nič.
Seveda pa se tu seznam njenih ljubimcev nikakor ne konča. Leta 1973 je na podelitev oskarjev prišla s tri leta mlajšim Jonom Petersonom, ki je bil znan kot uspešen frizer slavnih na znamenitem Rodeo Drivu v Los Angelesu. Menda je bil eden prvih in redkih moških, ki ji ni pustil, da se je z njim poigravala, in zaradi njega je, sicer predana Židinja, celo začela praznovati božič. Veliko mu je pomagala pri vzponu njegove kariere, saj je kmalu postal celo producent, zanimivo pa je, da se z njim ni želela poročiti, čeprav naj bi jo kar trikrat zaprosil za roko.
Ko jo je začela preganjati paranoja, da jo Jon vara, se je še bolj vrgla v delo. Leta 1982 je začela snemanje enega svojih najbolj znanih filmov – Yentl –, ki ga je posvetila svojemu očetu. Snemanje je trajalo pet mesecev, tudi po dvajset ur na dan, in bila je izčrpana, a končni rezultat jo je navdal s ponosom.
Leta 1984 sta se s Petersonom po desetih letih ljubezni razšla, ona pa znova ni dolgo samevala. Še pred premiero Yentla je začela prijateljevati z Dodijem Al Fayedom, egipčanskim poslovnežem, ki je danes najbolj znan kot ljubimec princese Diane, ki je skupaj z njo umrl v nesreči v Parizu. Od nje je bil mlajši kar petnajst let, a se ga je hitro naveličala. Nasledil ga je milijonar Richard Coen, tega pa Richard Baskin, ki je bil naslednjih nekaj let njen zaupnik in ljubimec. Ko jo je zapustil, je našla uteho v objemu megazvezdnika osemdesetih let Dona Johnsona, s katerim je leta 1988 celo posnela duet. Sledila sta mu še dva igralca, Liam Neeson in Peter Weller, nato pa je presenetila javnost, ko je začela hoditi s teniškim zvezdnikom Andrejem Agassijem. Leta 1993 je zanj navijala na Wimbledonu – njej je bilo 51 let, njemu pa 23.
Eden tistih moških, ki jo je najbolj očaral, je bil menda Bill Clinton, za katerega si je strašansko želela, da bi končal v njenem objemu. Govori se, da ji je to tudi uspelo – menda je z njim preživela noč, ko je njegova soproga Hillary obiskala svojega očeta na smrtni postelji. Še en vplivni mož, ki naj bi ga skrivaj obiskala v hotelu v Los Angelesu, je bil britanski princ Charles. Ko je izvedela, da je bil princ v mladih letih navdušen nad njo in njeno glasbo, je dejala: "Če bi to vedela prej, bi se gotovo potrudila okoli njega. Kdo ve – morda bi bila danes britanska princesa!"
In komu je uspelo vihravo zvezdnico ukrotiti? Igralcu Jamesu Brolinu, ki ga je spoznala sredi devetdesetih. Kar nekajkrat jo je zaprosil, a šele leta 1997 je bil odgovor na njegovo snubitev z desetkaratnim diamantnim prstanom DA. 1. julija 1998 sta se poročila in veljata za zelo srečen zakonski par. Barbra občasno še vedno nastopa, čeprav se zaradi velikanske treme koncertiranju že od nekdaj bolj kot ne izogiba. Raje snema plošče, občasno pa stopi tudi pred kamere – nazadnje smo jo videli v tretjem nadaljevanju komedije o družini Focker – Njuna družina.
In še zanimivost: Barbra prav nikoli ni želela kirurško popraviti svoje največje značilnosti – nepravilnega nosu. Pred osmimi leti je sicer stopila pod nož lepotnega kirurga, a ji je ta le malce pogladil obraz in odstranil gubice, nosu pa se ni smel niti dotakniti.
Fotogalerija vsebine Eden njenih zadnjih projektov je bil film Njuna družina, ki smo ga gledali pred kratkim.  Barbra in Ryan O''''Neal v uspešnici Zakaj te očka pušča samo? Tudi on je bil med njenimi ljubimci.
 Elliott Gould je bil njen soigralec v broadwajski predstavi I Can Get It for You Wholesale. Poročila sta se, ko je bilo Barbri dvajset let, hitro pa ga je začela varati.  V enem svojih najbolj znanih filmov – Funny Girl –, za katerega je dobila tudi oskarja.  V karieri je imela bolj malo koncertov v živo, saj ima strašansko tremo.  Z Genom Hackmanom v filmu All Night Long iz leta 1981  Čeprav je bila poročena, je imela veliko ljubimcev – eden od njih je bil Omar Sharif. William Wyler, režiser filma Funny Girl, je ob njuni ljubezni dejal: "Če bi se vsi Židi in Arabci razumeli tako, kot se razumeta Barbra in Omar, nikoli ne bi bilo vojne."  Veliko soigralcev je podleglo njenim čarom, med njimi pa ni bilo Roberta Redforda iz filma The Way We Were.  Princ Charles naj bi bil v mladosti navdušen nad njo. Ko je slišala za to, je dejala: "Če bi to vedela prej, bi se gotovo potrudila okoli njega. Kdo ve – morda bi bila danes britanska princesa!"  S sinom Jasonom, ki ji je pred dobrim desetletjem priznal, da je homoseksualec. Skupaj sta tudi stopila pred kamere v filmu Princ plime, kjer sta igrala mamo in sina.  Enega svojih najbolj znanih filmov – Yentl – je posvetila svojemu očetu, ki je umrl, ko je bila stara 15 mesecev.  Po dolgi vrsti bolj in manj slavnih ljubimcev jo je ukrotil James Brolin, ki ga je spoznala sredi devetdesetih in je postal njen drugi mož.
 |
ZGODBE 
RSS komentarji